Duhovnik, ki je spoznal resnico

● LETA 1961 je imela Jehovina priča v neki vasi, ki leži v džungelskem področju Salomonovih otokov, javno predavanje. Med tistimi, ki so predavanje poslušali, je bil tudi krajevni duhovnik. Še istega večera sta se Priča in duhovnik več ur pogovarjala o Bibliji. Zatem ko je naslednjega dne duhovnik še naprej raziskoval, je pojasnil članom svoje občine, da bo postal Jehovina priča. Čeprav jih je iskreno prosil, naj skupaj z njim preučujejo Biblijo, se je vsa vas obrnila proti njemu.

Takrat je moral potovati 4 do 5 ur preko gora in rek, da je lahko obiskoval sestanke Jehovinih prič. Pozneje se je odselil iz vasi in si v bližini zgradil hišo. Dobro je napredoval in končno je postal krščena Jehovina priča. V teku let sta se priselila v bližino tega bivšega duhovnika dva moža, ki sta bila pripravljena z njim preučevati Biblijo, toda večkrat sta izpustila študij in zato nista dobro napredovala. To je počasi tudi bivšega duhovnika napravilo malodušnega.

Leta 1968 mu je Priča, ki je bila prva v stiku z bivšim duhovnikom, predlagala, da bi bilo zanj bolje, če se preseli v vas, kjer imajo Jehovine priče svoje sestanke, da bi se lahko bolje udeleževal njihove dejavnosti. Za predlog je bil hvaležen, šel je v svojo vas in povedal, da se bo povsem izselil iz te okolice. Ta vest je vaščane presunila. Še vedno jim je bil v veliko pomoč in ni jim ugajala njegova odločitev o odhodu. Zato so ga prisrčno prosili, naj ostane.

Njegov telesni brat, ki je bil prej neodločen, je sedaj izstopil iz cerkve in pričel kmalu z drugimi govoriti o vesti Biblije. Bivši duhovnik je izkoristil priložnost in povabil vse vaščane k naslednjemu Okrožnemu kongresu Jehovinih prič. Veliko jih je prišlo. Pod vtisom tega, kar so tam videli in slišali, jih je precejšnje število želelo preučevati Biblijo. Zakonski par, ki je bil v polnočasni posebni pionirski službi, je bil poslan v to področje, da bi pomagal bivšemu duhovniku skrbeti za trideset ljudi, ki so želeli preučevati Biblijo. Kmalu potem je bila zgrajena dvorana. Bivšemu duhovniku se je pridružilo še dvanajst ljudi, da še druge poučujejo o biblijski resnici.

Tako vidimo, da lahko celo možje, ki so poučevali religiozne zmote, v resnici želijo delati, kar je prav. Ko takšni ljudje spoznajo resnico, reagirajo ugodno in pričnejo z drugimi govoriti o dobrih stvareh, ki so se jih naučili.