Rešitev — nagrada za vero v Boga
PRED Zemljo stoji danes veličastno obdobje. Astronavtom se je zdela Zemlja iz vesolja kakor edinstveni dragulj v sončnem sistemu. Zgodovina Zemlje pa pokaže, da je postajala v približno 6000 letih po ustvaritvi človeka vedno bolj onesnažena in pokvarjena. Vsi znaki kažejo na to, da gre sestav stvari, ki danes vlada Zemlji, proti koncu. Razen tega lahko tudi iz biblijskih prerokb spoznamo, da je takšen konec resnično pred nami in da ga ne bodo povzročili ljudje, temveč Bog.
Takrat bo konec onesnaževanja Zemlje in za naš planet bo nastopil čudovit čas tisočletne obnove in olepševanja. Toda neposredno pred nami leži še pomemben, vendar težak čas. Vendar človeštvo ne bo popolnoma iztrebljeno. Mnogi ne verujejo Božji obljubi, da bo skrbel za to, da bodo ljudje preživeli. Kdor pa želi preživeti, mora v skladu s tem postopati.
Če hočemo preživeti ta nevarni čas, zahteva to vero v Boga — pravzaprav vero, da sprejmemo to, kar nam govori, in se po tem ravnamo. Apostol Peter je pisal: »Če se iztežka reši pravični, kje ostane brezbožni in grešnik«? Nato svetuje kristjanom, ‚naj zvestemu Stvarniku izročamo duše svoje, pridni v dobrih delih‘ (1. Petr. 4:18, 19).
Kaj naj torej pričakujemo? Biblija pokaže, da se bodo vladavine kmalu obrnile proti krivi religiji, vključno religiozni organizaciji krščanstva in njenim voditeljem, in jo opustošile. V eni prejšnjih izdaj tega časopisa je bil obravnavan ta razvoj v povezavi s 17. in 18. poglavjem Razodetja. V tej knjigi Biblije je pokazano, kako bo padla kriva religija. Tisti, ki Bogu resnično služijo, ne bodo uničeni, ker so Božji zastopniki in ne del sestava tega sveta (Jan. 17:14; primerjaj Ezekiel 33:33).
OGROŽENI PO MEDNARODNEM NAPADU
Med nemiri, ki bodo spremljali uničenje krive religije, bodo seveda tudi stiske. Toda zares velik pritisk bo prišel na Božje služabnike šele po uničenju krive religije, potem ko bodo politični vladarji nastopili proti tem miroljubnim ljudem, ki se bodo veselili duhovne blaginje. Ti ljudje ne razpolagajo z nobeno militaristično močjo, temveč se zanašajo samo na nevidno Božjo zaščito. Napad nanje bo sledil pod vodstvom »vojvode tega sveta«, »boga tega sestava stvari«, satana, hudiča. — Jan. 12:31; 2. Kor. 4:4.
Kako nam pokaže Biblija, da bo ta napad usmerjen proti tistim, ki obožujejo Boga v duhu in resnici? V Razodetju opisana vizija, ki obravnava uničenje krive religije, poroča tudi o tem, da se bodo kralji Zemlje »vojskovali z Jagnjetom, in Jagnje jih bo zmagalo, ker je gospodov Gospod in kraljev Kralj« (Razod. 17:12—14). Ker je Jezus Kristus, Jagnje, v nebesih, se lahko zemeljski kralji in njihove čete borijo proti njemu samo tako, da napadejo njegove naslednike na Zemlji, ki priznavajo njegovo kraljevsko avtoriteto in so ji podložni. Ta boj je opisan v 19. poglavju Razodetja.
Preroške vizije o tem napadu pa ne vsebuje samo Razodetje. Tudi prerok Ezekiel je bil navdihnjen, da ga opiše s simboličnimi besedami. Ezekiel pokaže, da bo satan hudič, pod imenom »Gog«, vodil svoje čete proti Jehovinemu ljudstvu. Gog bo mislil, da Božje ljudstvo nima nobenega »obzidja« ali nobene zaščite. Zato bo rekel: »Pojdem gori v deželo z neobzidanimi vasmi, planem na pokojne, ki brezskrbno prebivajo vsi, ki stanujejo brez zidov in nimajo zapahov, ne vrat« (Ezek. 38:2, 11). Kralji, ki jih vodi Gog, ne bodo videli nevidne Jehovine zaščite, podobne »ognjenemu zidu« (primerjaj Zaharija 2:5; 2. Kralj. 6:11—17). Potem jih bo Jehova uničil po svojem »Kralju kraljev«, po »Jagnjetu« (Ezek. 38:21—23; 39:1—4; Razod. 19:19—21).
Kako pa lahko ima nekdo potrebno vero, da bi ostal stanoviten v takšnem napadu vseh zemeljskih čet in zaupal v nekaj, česar ne more videti? Da bi pomagal tistim, ki gledajo vanj, je Jehova navedel psalmista, naj za krepilno ohrabritev zapiše lastno doživetje. Psalmist jasno pokazuje na to, da Bog obvaruje tiste, ki vanj zaupajo. Pisec je lahko govoril v imenu vsega svojega ljudstva, ker ni bilo v nevarnosti samo njegovo življenje, temveč je grozilo uničenje življenja vsega njegovega od Jehove izbranega ljudstva. Rekel je:
»Ljubim Jehovo, ker sliši glas moj, molitve moje. Ker je uho svoje nagnil k meni, zatorej ga bom klical vse svoje dni. Obdale so me smrtne vezi in me zadele stiske šeola, prišel sem v nadlogo in žalost. Tedaj sem klical ime Jehovino: ‚Prosim, Jehova, reši dušo mojo!‘ Milosten je Jehova in pravičen, in Bog naš je usmiljen. Preproste hrani (varuje, NS) Jehova; bil sem ponižan, in me je rešil« (Ps. 116:1—6).
OSVOBODITEV ZARADI POPOLNEGA ZAUPANJA V JEHOVO
Psalmist ni želel umreti, toda videti je bilo, da je njegovo življenje že zapečateno. Tako je bilo, kakor da bi smrt svoje »vezi« okrog njega že trdno zadrgnila, tako da ni mogel več pobegniti. Bilo je tako, kakor da bi bil že v šeolu (splošnem grobu človeštva), kjer je »stiska šeola«, omejitev tesnega prostora v grobu. Toda klical je k Jehovi in bil je rešen. Na osnovi te milosti, pravičnosti in usmiljenja, ki mu jo je izkazal Bog, je čutil Psalmist željo, da bi izrazil svojo globoko ljubezen do Stvarnika in Vzdrževalca.
Prav tako bodo člani Božjega ljudstva, ko bodo preživeli uničenje sedanjega sestava stvari v Harmagedonu, gledali nazaj in spoznali, kakšno rešitev je vsemogočni Bog za njih povzročil (Razod. 16:14, 16; Luk. 21:36). Bili so blizu smrti in rešil jih je. Nobenih izkušenj niso imeli v zahrbtnih potezah in pokvarjenem načinu življenja sveta in se niso mogli zanašati na človeško pomoč. Nihče jih ni mogel osvoboditi, samo Jehova. Nobenega drugega imena niso mogli klicati. Ker v svojem nevarnem položaju niso imeli nobene človeške pomoči, so morali popolnoma zaupati vanj. In ne zaman! Kako hvaležni bodo tisti, ki jih bo Jehova osvobodil! Svojo ljubezen dp njega, svojega Boga, bodo izražali z dejanji in besedami, ki bodo vso večnost prihajale iz njihovega srca.
HODITI PRED JEHOVO V DEŽELI ŽIVEČIH
Zatem ko bodo preživeli obvarovani v tako strašni situaciji, bodo lahko rekli kakor psalmist:
»Povrni se v pokoj svoj, duša moja, ker Jehova je dobro storil tebi. Zakaj ti si otel dušo mojo smrti, oči moje solz, nogo mojo padca. Neprestano bom hodil pred Jehovo v deželi živečih. Veroval sem, jaz, ki sem bil potlačen jako. Jaz sem rekel v svoji osuplosti (v zbeganosti, NS): ‚Vsi ljudje so lažnivci‘« (Ps. 116:7—11).
Ko bodo prestali napad sovražnika, ki bo za ogrožene gotovo povzročil določeno napetost, bodo tisti, ki bodo preživeli Harmagedon, lahko dovolili počitek svojim dušam, to se pravi samim sebi. Med napadom jih bo lahko prehodno prevzela panika, ker vedo, da jim noben človek ne more pomagati, četudi bi trdno obljubil ali celo poizkušal to storiti. Vera v Boga vodi do njihove osvoboditve. Ker bodo obvarovani pred tem, da bi se spotaknili in padli v smrt, bodo tedaj odločno ‚hodili pred Jehovo v deželi živečih‘.
Danes lahko vsi, ki verujejo v Boga, tako iz besed psalmista kakor tudi iz nasveta apostola Pavla v 2. Kor. 4:8, 9 črpajo moč: »Od vseh strani nas stiskajo, ali nismo na tesnem; v zadregah smo, ali ne obupujemo; preganjajo nas, ali nismo zapuščeni; pobijajo nas, ali ne ginemo.«
V smislu 116 Psalma je rekel apostol dalje: »Veroval sem, zato sem govoril« (2. Kor. 4:13). V trdni, neomajni veri v Božjo zaščito lahko Božje ljudstvo enako reče. Zakaj? Ker jim bo ‚Bog dobro storil‘ (Ps. 116:7). Njegovo postopanje je popolnoma zgledno in v soglasju s prerokbami, zapisanimi v njegovi besedi. »Plačevalec (bo) tistim, ki ga resno iščejo« (Hebr. 11:6, NS). To je v soglasju z njegovo ljubečo dobroto in njegovim namenom, da svoje ime opraviči tako, da odstrani svoje sovražnike in prepreči njihovo nakano. Ko bodo preživeli prestali napad sovražnika in stopili na očiščeno Zemljo, bodo priča nadaljnje osvoboditve, ki se bo odigrala pred njihovimi očmi. To bo osvoboditev milijard ljudi iz grobov z vstajenjem. Te ljudi bodo preživeli poučevali o rešitvi in osvoboditvi, ki jo je povzročil Bog. Številni med njimi bodo pokazovali vero in prav tako ‚hodili pred Jehovo v deželi živečih‘, tako da bodo končno kot »Božji otroci« dobili večno življenje v popolnosti na Zemlji (Rim. 8:21; Razod. 20:11—15). Vera v Boga bo poplačana z rešitvijo in ta rešitev vodi v večno življenje.