Prevajanje Biblije — tvegano delo

PREVAJANJE Biblije ima že dolgo zgodovino, sega vse do tretjega stoletja pred našim štetjem. Židovski učeni možje (dvainsedemdeset v skladu s tradicijo), so pričeli prevajati pet Mojzesovih knjig (Pentateuh) iz hebrejščine v grščino. V teku časa so se biblijski prevajalci srečevali z močnim nasprotovanjem, pogosto cerkvenih oblasti. Zaradi svojega dela so morali biti pripravljeni trpeti in celo umreti.

Mnogo strani bi napolnila zgodba o tem, kako je bila Biblija, v celoti ali delno, prevedena v enega od mnogih jezikov, v katerih je sedaj na razpolago. Vzemimo zato samo del te zgodbe, ki prikazuje nevarnosti v začetnem trudu prevajanja Biblije v dva glavna jezika, — angleščino in kitajščino.

BIBLIJA V ANGLEŠČINI

Šele ob koncu štirinajstega stoletja je bila Biblija prvič prevedena v angleščino. Prevod se pripisuje imenu Wycliffe, temeljil pa je na latinski Vulgati. Danes ni znano, koliko je John Wycliffe sam prevajal, gotovo pa je, da so prevajanju zelo nasprotovali. Wycliffe in sodelavci so se izpostavili silnemu sovraštvu cerkvenih oblasti. Presenetljivo pa je, da Wycliffe ni umrl zaradi njihovih spletk, temveč zaradi paralize.

Zatem so cerkvene oblasti, še dalje v nasprotovanju, — naredile kopijo Wycliffovega prevoda. Končno je leta 1408 duhovniška sinoda, ki se je sestala v Oxfordu, po nalogu nadškofa Arundela, prepovedala uporabo Svetih spisov v angleščini. Toda kljub prepovedi so ta edini takrat razpoložljivi angleški prevod še naprej razmnoževali. Dokaz za to je skoraj 200 kopij prevodov (mnogi od teh so bili narejeni po letu 1420), ki so se ohranili do danes. Sovraštvo do Wycliffa je bilo tako veliko, da so leta 1428 njegove posmrtne ostanke izkopali in sežgali, pepel pa vrgli v reko Swift.

Vse do šestnajstega stoletja Biblije niso prevajali v angleščino iz originalnega jezika (ne latinske Vulgate). William Tyndale je prevzel to nalogo. Odšel je v London v upanju, da bo dobil podporo Cuthbert Tunstalla, vendar pri škofu ni našel razumevanja.

V času svojega bivanja v Londonu je hitro prišel do zaključka glede stališča duhovništva, da ne bo mogel prevesti Biblije v angleščino. Zato je leta 1524 odpotoval v Nemčijo. V mestu Cologne je začel tiskati svoj prevod Krščanskih grških spisov (tako imenovano novo zavezo). Ko so za to izvedeli predstavniki zakona v Cologneu, so delo preprečili. Tyndale je odšel takoj v mesto Worms, kjer se je tiskanje Krščanskih grških spisov uspešno zaključilo. Hitro razmnožene izvode tega prevoda so prodajali v Angliji. Medtem je Tyndale nadaljeval s prevajanjem.

Cerkvene oblasti Anglije so postale besne. 4. maja 1530 so nekaj izvodov Tyndalovih prevodov sežgali na trgu Sv. Pavla v Londonu. Ob koncu meseca maja je bila izdana kraljevska objava, za katero so bile cerkvene avtoritete, po kateri je bil Tyndalov prevod Hebrejskih in Grških spisov na seznamu nevarnih knjig. Objava se je glasila: »Sovražite to in gnusi se vam naj; ne prijemajte tega v roke, takoj pokličite svoje upravitelje ter jim to izročite.« Za tiste, ki tega ne bi poslušali, objava nadaljuje: »Visoki dostojanstveniki cerkva, ki skrbijo za vaše duše, bodo kot vaši knezi prisiljeni pokarati vas in kaznovati.« Storjeni so bili posebni koraki, da se uniči prevode v Angliji in izven nje.

Eden od razlogov, da je Tyndale doživel tako močno nasprotovanje, je bil v tem, ker se ni trdno držal cerkvenih izrazov, temveč je uporabljal besede, ki so bolje odgovarjale smislu originalnega jezika. Uporabil je, na primer, izraz »skupščina« namesto »cerkev«, zatem »nadzornik« namesto škof in »ljubezen«, namesto usmiljenje. Dejstvo, da je bil Tyndalov izbor besed bliže originalu v grščini, ni ugajalo cerkvenim avtoritetam. Tyndale je pokazal celo pripravljenost, da spremeni vse, kar bi se smatralo za napačno, in vse, kar bi se moglo še bolje prevesti. Religiozne oblasti seveda niso želele, da bi Biblijo bralo preprosto ljudstvo. Vedeli so, da bi jih to navedlo, da zapustijo cerkvena tolmačenja.

Hitro so Tyndalov trud prekinili. Nek Phillips je hlinil prijateljstvo z njim, nato pa ga je izdal sovražnikom. Tyndale je bil zaprt v stolpu Vilvorde, blizu Brussela. Septembra leta 1536 so ga umorili in sežgali.

Tako se je končalo življenje velikega učenjaka, čigar trud je spodbudil k prevajanju Biblije v naslednjih 400 letih. Tyndale je delal za ceno svojega življenja, ne za čast, položaj ali osebno priznanje, temveč zato, da bi postala Božja beseda dostopna tudi preprostemu ljudstvu.

BIBLIJA V KITAJŠČINI

Leta 1807, približno 271 let po Tyndalovi nasilni smrti, je prišel Robert Morrison, protestantski misijonar, v Canton na Kitajskem. Takoj je bil pripravljen prevesti Biblijo v kitajščino. Jezik je precej dobro poznal, toda pri tem, da bi ga obvladal, mu je bila potrebna še nadaljnja pomoč. Takšno pomoč ni bilo lahko dobiti, ker je bilo prevajanje Biblije v kitajščino tvegano delo, kaznivo s smrtjo. Toda uspel je dobiti pomoč dveh kitajskih učenjakov. Eden od njiju se je toliko bal, da bi ga odkrili in počasi mučili do smrti, da je raje nosil pri sebi strup, s katerim bi si sam vzel življenje.

Mesto Canton je bilo za tujce odprto samo šest mesecev na leto in zato je moral Morrison v tem času mesto zapustiti. Med tem časom je Morrison živel na otoku Macao. Kot prevajalcu v družbi East India Company mu je bilo dovoljeno, vrniti se v Canton.

V času, ko je delal za East India Company, je Morrison skrbel za uspešno poslovanje trgovine, istočasno pa je delal na kitajsko-angleškem slovarju in kitajski slovnici. S svojima kitajskima pomočnikoma je prevajal Biblijo običajno ponoči.

Leta 1810 so v kitajščini tiskali Dejanja apostolov s pomočjo ročno izdelanih lesenih blokov. Ker ni želel, da pridejo ti bloki v napačne roke, jih je zakopal ob odhodu na Macao. Toda ko se je po šestih mesecih vrnil, ga je čakalo veliko razočaranje, ker so termiti požrli bloke.

Neglede na probleme in vse ovire pri delu je Morrison s pomočjo misijonarja William Milnea leta 1814 končal s prevodom Krščanskih grških spisov. Do leta 1818 je bila prevedena vsa Biblija.

Dejansko je bilo prevajanje Biblije nevarno delo. Prevajalci, kakor sta bila Tyndale in Morrison, so bili predani in hrabri možje, pripravljeni vzdržati tudi najmočnejša nasprotovanja. Njihovo delo je bilo v skladu z Božjo voljo, da bi vsi narodi lahko prišli do »točnega spoznanja resnice«. — 1. Tim. 2:3, 4.