V katerem smislu sta Bog in Kristus »eno«?
»JAZ in oče sva eno.« (Janez 10:30) Ko je Jezus Kristus to rekel, so se njegovi rojaki razjezili. Te besede so smatrali kot obrekovanje in so ga hoteli takoj kamenjati. (Janez 10:31—33) Zakaj so tako reagirali? Ali je Jezus trdil, da je Bogu, in s tem svojemu očetu, enak?
Iz povezanosti, v kateri so te Jezusove besede zapisane v biblijskem poročilu, se vidi, kaj je Jezus hotel s tem povedati. Obdan je bil s skupino Židov, ki so ga izzivali, naj odkrito pove, če je dejansko Kristus. Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verujete. Dela, ki jih jaz delam v imenu očeta svojega, ta pričajo zame. Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac. Moje ovce poslušajo glas moj in jaz jih poznam in za menoj hodijo; in jaz jim dajem večno življenje in nikdar se ne pogube in nihče jih ne iztrga iz moje roke. Oče moj, ki mi jih je dal, je večji od vsega in nihče jih ne more iztrgati iz roke očeta mojega. Jaz in oče sva eno.« (Janez 10:25—30)
Enotnost in ne enakost
Nedvoumno je, da Jezus Kristus ni trdil, da je svojemu očetu popolnoma enak. Sam je rekel, da ne dela v svojem imenu, temveč v ‚imenu svojega očeta‘. Priznal je višji položaj svojega očeta in njegovo večjo moč in vedel je, da je »ovce« dobil od svojega očeta. Pravilno je rekel, da je oče ‚večji od vseh‘. Istočasno pa sta oče in sin »eno« v mišljenju, kako rešiti »ovce«. To se pravi, da sta oba enako zaskrbljena za »ovce« in nikomur ne dovolita, da jih odvede.
Da Jezus ni govoril o enakosti z Bogom, temveč o enotnosti v namenu in postopanju, je potrjeno z njegovo molitvijo, ki je zapisana v Janezu, v 17. poglavju. Jezus je rekel: »Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, in meni si jih dal in besedo tvojo so ohranili. Sedaj vedo, da je vse, karkoli si mi dal, od tebe ... Jaz prosim zanje; ne prosim za svet, ampak za te, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje in tvoje je moje ... In nisem več na svetu, a ti so na svetu; jaz pa grem k tebi. Oče sveti! ohrani jih zaradi svojega imena, katere si mi dal, da bodo eno, kakor mi.« (Janez 17:6—11)
Upoštevaj, da so v tej molitvi iznesene misli enake Jezusovim besedam iz Janeza 10. poglavje. V 17. poglavju je Jezus ponovno priznal, da so mu bili njegovi učenci, njegove »ovce«, dani od očeta. Tako se v obeh poglavjih sklicuje na eno in isto enotnost. Iz Jezusove molitve lahko spoznamo, da sta Jezus in njegov oče v enakem smislu »eno«, kakor so bili »eno« njegovi pravi nasledniki. (Janez 17:11) Zvesti učenci Jezusa Kristusa očitno nikoli ne morejo postati del troedinega boga, toda lahko so eno v namenu in postopanju. Nadaljnji dokaz za to, da Jezus nikoli ni zahteval, da bi bil enak z očetom, je dejstvo, da je v svoji molitvi označil svojega očeta kot »edinega resničnega Boga« in je o sebi govoril o »poslanem« od svojega očeta. (Janez 17:3, 8)
Nekdo bi lahko pripomnil: »Jezusove besede, ‚jaz in oče sva eno‘ so Židje razumeli tako, kakor da bi hotel reči, da je on Bog in da Jezus tega ni oporekal.« Ali pa je bilo res tako? Preiščimo poročilo!
Po prevodu Biblije, ki ga uporabljamo mi, se glasi: »Veliko dobrih del sem vam pokazal od očeta svojega; za katero teh del me kamenjate? Judje mu odgovore: Za dobro delo te ne kamenjamo, ampak za kletvino in ker se ti, ki si človek, delaš Boga. Jezus jim odgovori: Ni li pisano v zakonu vašem: ‚Jaz sem rekel: bogovi ste‘? Če je imenoval bogove tiste, ki je prišla beseda Božja k njim, in pismo se ne more ovreči, zakaj meni, ki me je oče posvetil in na svet poslal, pravite vi: Preklinjaš, ker sem rekel: Sin Božji sem? Ako ne delam del očeta svojega, mi ne verujete; ako pa delam, čeprav meni ne verujete, vsaj delom verujte: da spoznate in verujete, da je oče v meni in jaz v očetu.« (Janez 10:32—38)
Kako pa so prišli neverni Židje do zaključka, da se Jezus postavlja za »Boga«? Očitno zato, ker si je Jezus pripisoval moč, za katero so Židje mislili, da pripada edinole očetu. Jezus je, na primer, rekel, da bo dal »ovcam« »večno življenje«. To je bilo nekaj, česar ne more storiti noben človek. Toda neverni Židje so prezrli, ko je Jezus priznal, da ima vse od svojega očeta, in njegova odlična dela so dokazala, da je bil zastopnik svojega očeta. Zato je bilo napačno njihovo sklepanje, da se na sramoten način postavlja za Boga.
Tudi iz drugih dogodkov se vidi, da so Židje napačno sklepali. Ko je bil Jezus zaslišan pred Sinedrijem, so ga po krivem obtožili, toda ne zato, ker bi rekel, da je »Bog sin«, temveč ker je rekel, da je ‚Mesija, sin živega Boga‘. (Matevž 26:63—68; Lukež 22:66—71) Že pred tem so določeni Židje mislili, da se Jezus dela enakega Bogu in so ga nameravali usmrtiti kot bogokletnika. V Janezu 5:18 se o tem poroča: »Zato pa so Judje še bolj gledali, da bi ga umorili, ker ni le sobote prelomil, marveč tudi Boga je imenoval svojega očeta, delajoč se enakega Bogu.« Upoštevaj, da Jezus ni rekel, da je Bog, temveč, da je imenoval, ‚Boga za svojega očeta‘. Jezusovi neverni rojaki so odklonili njegovo pravico do tega odnosa do svojega očeta, to posebno sinovstvo. Toda tako, kakor ni bil točen njihov očitek, da je Jezus prekršil sabat, tako tudi niso imeli prav v svoji trditvi, da se Jezus dela enakega Bogu, ker je ‚tudi Boga imenoval svojega očeta‘.
Ne enako večen kakor njegov oče
Enotnost med Jezusom in njegovim očetom je seveda mnogo večja in bolj vzvišena kakor med katerimkoli zemeljskim očetom in njegovim sinom. Že pred ustvaritvijo materialnega vesolja sta bila oče in sin »eno«.
Glede na svoj predčloveški obstoj je rekel Jezus nevernim Židom: »Preden je bil Abraham, sem jaz.« (Janez 8:58) Ali je Jezus s tem rekel, da je Jehova? Ali ni rekel Bog Mojzesu: »Jaz sem, ki sem« in mar ni dodal: »Tako boš rekel sinovom Izraelovim: Jaz sem me je poslal k vam.«? (2. Moj. 3:14) Mnogi prevodi uporabljajo izraz »Jaz sem« tako v Janezu 8:58 kakor tudi v 2. Mojzesovi 3:14. Ali izražata oba teksta isto misel?
Ne. Vemo, da temu ni tako, ker po grški Septuaginti (prevodu, iz katerega so pogosto citirali apostoli v prvem stoletju n. št.) piše v 2. Mojzesovi 3:14: ego eimi On, »Jaz sem, ki sem«. Ta oblika je drugačna od enostavnih besed ego eimi (Jaz sem) v Janezu 8:58. Glagol eimi v Jan. 8:58 stoji očitno v sedanjiku, ker je Jezus govoril o sebi v primerjavi s preteklostjo Abrahama. Številni prevajalci navajajo to v svojih prevodih. Tako se glasi tekst po Pfäfflinu: »Preden je Abraham obstojal, sem bil že tu.«
Jezusovo pokazovanje na njegov predčloveški obstoj Žide pravzaprav ne bi smelo presenetiti. Že stoletja pred tem je rekel Miha v svoji prerokbi o Mesiji: »In ti, Betlehem Efrata, premajhen, da bi bil med tisočimi Judovimi: iz tebe mi pride tisti, ki ima biti vladar v Izraelu; njega izviri so od starodavnosti, od dni večnosti.« (Miha 5:1) Čeprav je bil Jezus že dolgo pred Abrahamom, on zato ni brez začetka. V nasprotju s svojim očetom, ki je »od vekomaj do vekomaj«, je rečeno o sinu, da je imel »izvor«. (Psalm 90:2).
Že samo dejstvo, da je Jezus imenovan »Sin Božji«, pokaže, da ga je proizvedel oče in zato je njegov prvorojeni in edinorojeni ali proizvedeni sin. Jezus je rekel o sebi: »Jaz živim zaradi očeta.« (Janez 6:57) Zatem, ko je bil »rojen« sin, je bilo po njem vse ustvarjeno. (Janez 1:1—3; Kološanom 1:15—17; Hebrejcem 1:2) Kot prvorojeni sin se je veselil posebne zaupnosti z očetom. Iz Biblije se vidi, da je v »naročju očetovem«. (Janez 1:18)
Tako popolno je odseval podobo — osebnost in način postopanja — svojega očeta, da je lahko rekel Filipu: »Kdor je mene videl, je videl očeta.« (Janez 14:9) Zato ne more nihče spoznali Boga, razen po sinu.
Jezus je rekel: »Vse mi je izročil oče moj, in nihče ne ve, kdo je sin, razen oče, in kdo je oče, razen sin in komurkoli hoče sin razodeti.« (Lukež 10:22)
Kako vzvišena enotnost je vendar med Jehovo Bogom in njegovim prvorojenim sinom! V namenu in postopanju sta vedno »eno«, toda kakor Biblija jasno pokaže, nista enaka. Sin vedno priznava vzvišen položaj svojega očeta in se mu podloži kot svojemu Bogu. Veseli se, da izjava voljo svojega očeta. »Ta, ki me je poslal,« je rekel Jezus, »je z menoj; ni me pustil samega, zakaj jaz delam vsekdar, kar je njemu pogodi.« (Janez 8:28; 1. Korinčanom 11:3) Jezus torej dejansko ni »Bog sin«, ali »druga oseba« nekega troedinega Boga, temveč je »sin Božji«. (Janez 20:31)