Njihove »darove je sprejel z odobravanjem«

1.–3. a) Kateri dve vprašanji bomo obravnavali? b) Katere pogoje moramo izpolnjevati, da bi Jehova sprejel naše čaščenje? (Glej sliko pri naslovu.)

ABEL skrbno pregleduje ovce, za katere ljubeče skrbi, odkar so se skotile. Nekatere izmed njih izbere za zakol in jih prinese v dar Bogu, da ga s tem počasti. Ali bo Jehova sprejel to daritev od nepopolnega človeka?

² Apostol Pavel je po navdihnjenju glede Abela napisal, da je Bog »njegove darove sprejel z odobravanjem«. Po drugi strani pa je Kajnove darove zavrnil. (Beri Hebrejcem 11:4.) Ob tem se postavijo določena vprašanja. Zakaj je Bog sprejel Abelovo čaščenje, Kajnovega pa ne? Kaj se lahko naučimo od Kajna in Abela ter od drugih, ki so omenjeni v 11. poglavju Pisma Hebrejcem? Odgovor na ti vprašanji nam bo pomagal bolje razumeti, kaj Jehova pričakuje od tistih, ki ga želijo častiti.

³ V tem poglavju bomo na kratko pregledali dogodke od Abelovega časa do Ezekielovih dni. Med pregledovanjem bodi pozoren na štiri ključne pogoje, ki jih moramo izpolnjevati, da bi Jehova sprejel naše čaščenje: 1. častiti moramo samo Jehova, 2. dati mu moramo svoje najboljše, 3. častiti ga moramo na pravilen način in 4. naši motivi morajo biti čisti.

Zakaj Bog ni sprejel Kajnovega čaščenja?

4., 5. Kako je Kajn vedel, da mora daritev prinesti Jehovu?

⁴ Beri 1. Mojzesova 4:2–5. Kajn je vedel, da mora daritev prinesti Jehovu. Kako je prišel do tega sklepa? Imel je veliko časa in priložnosti, da spozna Jehova. Ko sta z bratom Abelom darovala Jehovu, sta bila morda stara že skoraj 100 let.a Oba sta od malih nog vedela za edenski vrt. Morda sta od daleč lahko celo videla njegovo osupljivo lepoto. Sigurno pa sta videla kerube, ki so stražili vhod v vrt. (1. Mojz. 3:24) Starša sta jima nedvomno povedala, da je Jehova stvarnik vsega in da ljudi ni ustvaril zato, da bi trpeli, se starali in umirali. (1. Mojz. 1:24–28) Morda je Kajn ravno na podlagi vsega tega sklenil, da mora svoj dar prinesti Bogu.

⁵ Kaj še je Kajna morda navedlo, da je daritev prinesel Jehovu? Potem ko je kača Evo zapeljala, da je sprejela katastrofalno odločitev, je Jehova napovedal prihod »potomca«, ki bo kači zdrobil glavo. (1. Mojz. 3:4–6, 14, 15) Kajn je kot prvorojenec mogoče mislil, da je on ta obljubljeni »potomec«. (1. Mojz. 4:1) Poleg tega Jehova ni nehal komunicirati z grešnimi ljudmi. Na primer, z Adamom je govoril tudi po uporu, očitno po angelu. (1. Mojz. 3:8–10) In tudi s samim Kajnom je govoril, potem ko mu je ta prinesel daritev. (1. Mojz. 4:6) Kajn je torej dobro vedel, da si samo Jehova zasluži, da se ga časti.

6., 7. Ali Jehova ni bil zadovoljen s pridelki, ki jih je Kajn daroval, oziroma s tem, kako jih je daroval? Pojasni.

⁶ Zakaj potem Jehova ni sprejel Kajnove daritve? Je bil problem to, da mu ni daroval najboljšega, kar je imel? Sveto pismo tega ne pove. Pove samo, da je Kajn prinesel »nekaj zemeljskih pridelkov«. Kasneje je Mojzesov Zakonik jasno pokazal, da je bila takšna daritev Jehovu povsem sprejemljiva. (4. Mojz. 15:8, 9) Pomembno je tudi, da upoštevamo Kajnove okoliščine. V tistem času so ljudje jedli samo rastlinsko hrano. (1. Mojz. 1:29) Poleg tega je Bog preklel zemljo zunaj edenskega vrta. Zato je moral Kajn garati za svoje pridelke. (1. Mojz. 3:17–19) Jehovu je torej daroval težko pridelano hrano, ki jo je sam potreboval za življenje! Kljub temu Jehova njegove daritve ni sprejel z odobravanjem.

⁷ Ali je Kajn Jehovu prinesel daritev na napačen način? Malo verjetno. Zakaj lahko to rečemo? Ker Jehova ni obsodil tega, kako je Kajn daroval pridelke. Pravzaprav v Svetem pismu sploh nič ne piše o tem, kako sta Kajn in Abel darovala Jehovu. Kaj je potem bil problem?

8., 9. a) Zakaj Jehova ni sprejel Kajna in njegove daritve? b) Koliko iz Svetega pisma izvemo o Kajnu in koliko o Abelu?

⁸ Odgovor dobimo iz Pavlovih navdihnjenih besed v Pismu Hebrejcem. Izvemo lahko, da je Kajn Jehovu daroval iz napačnih motivov. Ni imel vere. (Heb. 11:4; 1. Jan. 3:11, 12) Torej ni šlo samo za to, da Jehova ni sprejel njegove daritve. Sprejel ni samega Kajna. (1. Mojz. 4:5–8) Ker je Jehova poln ljubezni, mu je želel pomagati, da popravi svoje stališče. Ampak Kajn je njegovo pomoč zavrnil. Njegovo srce je bilo zastrupljeno s »sovraštvom« in »ljubosumnostjo«. (Gal. 5:19, 20) Čeprav je Kajn na pravilen način daroval Jehovu svoje najboljše, je vse to izničil s svojimi slabimi motivi. Njegovo čaščenje je bilo zato brez vrednosti. Iz tega se naučimo, da Jehova ni zadovoljen samo s tem, kar se pri čaščenju vidi na zunaj.

⁹ Sveto pismo nam pove kar nekaj stvari o Kajnu. Beremo lahko o njegovem pogovoru z Jehovom. Izvemo tudi, kako je bilo ime njegovim potomcem in kaj so nekateri od njih delali. (1. Mojz. 4:17–24) Po drugi strani o Abelu ne piše veliko. Ne vemo na primer, ali je imel otroke. Niti ni zapisano nič od tega, kar je rekel. Kljub temu so njegova dejanja zelo glasna. V kakšnem smislu?

Abelov zgled nas uči, kako naj bi častili Jehova

10. Zakaj je Abelov zgled vreden posnemanja?

¹⁰ Abel je daroval Jehovu, ker je vedel, da si edino on to zasluži. Dal mu je svoje najboljše – »nekaj prvorojenih jagnjet iz svoje črede«. Sveto pismo ne pove, ali jih je daroval na oltarju. Očitno pa je, da jih je daroval na pravilen način. Pri njegovi daritvi pa nekaj še posebej izstopa – njegovi motivi. Jehovu je daroval, ker sta ga k temu motivirali vera in ljubezen do njegovih pravičnih meril. Zato nas Abelov zgled še danes uči, kako naj bi častili Jehova. Kako pa vemo, s kakšnimi motivi je Abel daroval Jehovu?

11. Zakaj je Jezus za Abela rekel, da je pravičen?

¹¹ Poglejmo najprej, kaj je Jezus povedal o Abelu. Jezus ga je zelo dobro poznal, saj ga je z zanimanjem opazoval iz nebes. (Preg. 8:22, 30, 31; Jan. 8:58; Kol. 1:15, 16) Ko je torej zanj rekel, da je pravičen, je to povedal iz prve roke. (Mat. 23:35) Kaj pa pomeni biti pravičen? Pravičen človek priznava, da lahko samo Jehova postavlja merila za to, kaj je prav in kaj narobe. Gre pa še korak dlje – ta merila podpira s tem, kar govori in dela. (Primerjaj Luka 1:5, 6.) Človek se takšnega ne more izkazati kar čez noč. Potreben je čas. Ko je torej Abel prinesel daritev Jehovu, je že bil znan kot pravičen človek. Ali mu je bilo enostavno? Niti najmanj. Kot smo že omenili, je imel njegov starejši brat Kajn hudobno srce, zato mu ni bil dober zgled. (1. Jan. 3:12) Abelova mama je prekršila jasno zapoved, ki jo je dal Jehova. Njegov oče pa se je uporu pridružil, ker je želel sam odločati, kaj je prav in kaj narobe. (1. Mojz. 2:16, 17; 3:6) Abel je res pokazal veliko poguma, da je živel drugače kot njegova družina!

12. Kaj je bila glavna razlika med Kajnom in Abelom?

¹² Tudi iz besed apostola Pavla lahko razberemo Abelove motive. Pavel je poudaril povezavo med vero in pravičnostjo. Napisal je: »Zaradi vere je Abel daroval Bogu žrtev, ki je bila vrednejša od Kajnove. Bog mu je zaradi njegove vere izrekel priznanje, da je pravičen.« (Heb. 11:4) Vidimo torej, da je Abela za razliko od Kajna vse njegovo življenje motivirala močna vera v Jehova. Zaupal mu je, da so njegova merila pravična in da on vedno ravna prav.

13. Kaj se naučimo od Abela?

¹³ Kaj se naučimo od Abela? Če želimo, da Jehova sprejme naše čaščenje, je ključno, da imamo čiste motive. To pomeni, da imamo močno vero v Jehova in da cenimo njegova pravična merila. To pa se ne pokaže samo z enim dejanjem, ampak z našim načinom življenja.

Očaki grejo po Abelovih stopinjah

14. Zakaj je Jehova sprejel daritve, ki so jih prinesli Noe, Abraham in Jakob?

¹⁴ Abel je bil prvi nepopoln človek, ki je Jehova častil sprejemljivo. Ni pa bil zadnji. Apostol Pavel je omenil še druge zveste Božje služabnike, na primer Noeta, Abrahama in Jakoba. (Beri Hebrejcem 11:7, 8, 17–21.) Tudi oni so Jehovu prinašali daritve in Jehova jih je sprejel z odobravanjem. Zakaj? Ker na prinašanje daritev niso gledali kot na formalnost. Izpolnjevali so vse ključne pogoje, povezane s čaščenjem Jehova. Poglejmo, kako.

15., 16. Kako je Noe izpolnil štiri ključne pogoje, povezane s čaščenjem Jehova?

¹⁵ Noe se je rodil samo 126 let po Adamovi smrti. Ampak svet je bil takrat že zelo daleč od Jehova.b (1. Mojz. 6:11) Tik pred potopom so od vseh ljudi na zemlji samo Noe in njegova družina pravilno častili Jehova. (2. Pet. 2:5) Ko so stopili iz barke, je Noe iz hvaležnosti zgradil oltar in na njem Jehovu daroval žrtve. To je prvič, da je v Svetem pismu omenjen oltar. S tem je svoji družini in posledično celotnemu človeštvu dal jasno vedeti, kdo je vreden, da se ga časti – edino Jehova. Od vseh živali, ki bi jih lahko žrtvoval, je izbral »nekaj čistih živali in nekaj čistih ptic«. (1. Mojz. 8:20) Še pred potopom je Jehova za te živali rekel, da so čiste. (1. Mojz. 7:2) Tako je Noe Jehovu dal najboljše.

¹⁶ Noe je te živali daroval kot žgalno daritev na oltarju, ki ga je zgradil. Ali je bil ta način pravilen? Da. Poročilo pravi, da je bil vonj te daritve Jehovu prijeten in da je Jehova Noeta in njegove sinove blagoslovil. (1. Mojz. 8:21; 9:1) Ampak Jehova je Noetovo daritev sprejel predvsem zaradi nečesa drugega. Sprejel jo je, ker je imel Noe čiste motive. S to daritvijo je izrazil močno vero v Jehova. Poleg tega je pokazal, da zaupa Jehovu, da vedno ravna prav. Noe je dosledno ubogal Jehova in podpiral njegova merila. Zato Sveto pismo pravi, da »je hodil s pravim Bogom«. S tem se je v zgodovino zapisal kot pravičen človek. (1. Mojz. 6:9; Ezek. 14:14; Heb. 11:7)

17., 18. Kako je Abraham izpolnil štiri ključne pogoje, povezane s čaščenjem Jehova?

¹⁷ Abraham je živel v Uru, kjer ljudje niso častili pravega Boga. V tem mestu je bil postavljen ogromen tempelj v čast bogu meseca.c Celo Abrahamov oče nekaj časa ni služil Jehovu. (Joz. 24:2) Kljub temu se je Abraham odločil drugače. Služil je samo pravemu Bogu Jehovu. Kako pa je izvedel zanj? Najverjetneje je veliko izvedel od svojega prednika Sema, ki je bil eden od Noetovih sinov. Sem je umrl, ko je bil Abraham star 150 let.

¹⁸ Abraham je velikokrat daroval žrtve. Ampak daroval jih je vedno samo Jehovu. (1. Mojz. 12:8; 13:18; 15:8–10) Ali je bil pripravljen darovati svoje najboljše? O tem ni nobenega dvoma. Bil je pripravljen darovati celo svojega ljubljenega sina, Izaka. V tem primeru mu je Jehova podrobno opisal način, kako naj bi daroval svojega sina. (1. Mojz. 22:1, 2) Abraham je bil pripravljen upoštevati ta navodila do potankosti. Ampak svojega sina na koncu ni žrtvoval. Zakaj? Samo zato, ker ga je Jehova ustavil. (1. Mojz. 22:9–12) Jehova je sprejel Abrahamove daritve, ker jih je daroval iz čistih motivov. Pavel je napisal: »Abraham je verjel Jehovu in zaradi tega je bil štet za pravičnega.« (Rim. 4:3)

19., 20. Kako je Jakob izpolnil štiri ključne pogoje, povezane s čaščenjem Jehova?

¹⁹ Jakob je velik del svojega življenja preživel v kanaanski deželi, ki jo je Jehova obljubil Abrahamu in njegovim potomcem. (1. Mojz. 17:1, 8) Tam so bili verski običaji že tako pokvarjeni, da je Jehova rekel, da bo dežela kar »izbljuvala« svoje prebivalce. (3. Mojz. 18:24, 25) Ko je bil Jakob star 77 let, se je odselil iz Kanaana, se poročil in se kasneje vrnil z veliko družino. (1. Mojz. 28:1, 2; 33:18) Žal so nekateri člani njegove družine prevzeli običaje ljudi, ki niso častili Jehova. Kljub temu je bil Jakob odločen častiti pravega Boga. Ko mu je Jehova rekel, naj gre v Betel in mu tam zgradi oltar, je svoji družini rekel: »Znebite se tujih bogov, ki jih imate pri sebi, ter se očistite.« Zatem je zvesto upošteval vse, kar mu je Jehova naročil. (1. Mojz. 35:1–7)

²⁰ Jakob je v Obljubljeni deželi zgradil več oltarjev. Ampak na njih je vedno daroval samo Jehovu. (1. Mojz. 35:14; 46:1) Prinašal mu je samo najboljše daritve. To je delal na pravilen način in iz čistih motivov. Zakaj lahko to rečemo? Ker Sveto pismo zanj pravi, da »mu ni bilo kaj očitati«. (1. Mojz. 25:27) Takšen opis se v Svetem pismu uporablja za nekoga, ki ga Bog odobrava. Jakob je vse svoje življenje zvesto služil Jehovu. S tem je dal izreden zgled celotnemu izraelskemu narodu, ki je izšel iz njega. (1. Mojz. 35:9–12)

21. Kaj se naučimo od očakov?

²¹ Kaj se naučimo od očakov? Tudi mi smo obkroženi z ljudmi, ki ne služijo Jehovu. Mogoče so med njimi tudi naši družinski člani. Kako lahko kljub temu ostanemo zvesti Jehovu? Ohraniti moramo močno vero vanj in biti prepričani, da so njegova merila najboljša. Kako pa kažemo takšno vero? Tako da ubogamo Jehova in uporabljamo svoj čas, energijo in finančna sredstva, da služimo njemu. (Mat. 22:37–40; 1. Kor. 10:31) Če častimo Jehova po svojih najboljših močeh, na pravilen način in s čistimi motivi, smo v njegovih očeh pravični. Ali ni to nekaj čudovitega? (Beri Jakob 2:18–24.)

Narod, ki je služil pravemu Bogu

22.–24. Pojasni, kako se iz Zakonika vidijo prvi trije pogoji, povezani s čaščenjem Jehova.

²² Jehova je Jakobovim potomcem dal Zakonik, na podlagi katerega so točno vedeli, kaj se od njih pričakuje. Če bi ubogali Jehova, bi postali njegova »posebna lastnina« in »svet narod«. (2. Mojz. 19:5, 6) Poglejmo, kako so bili v Zakoniku izraženi štirje ključni pogoji za čaščenje Jehova.

²³ Jehova je v Zakoniku Izraelcem jasno povedal, koga naj bi častili. Rekel je: »Ne imej drugih bogov poleg mene.« (2. Mojz. 20:3–5) Izraelci so torej razumeli, da morajo častiti samo Jehova. Žrtvovali naj bi mu samo najboljše. Na primer, živali, ki so jih darovali, so morale biti zdrave in brez kakršne koli telesne napake. (3. Mojz. 1:3; 5. Mojz. 15:21; primerjaj Malahija 1:6–8.) Del teh darov so dobili leviti. Vseeno pa so tudi oni morali darovati Jehovu, in sicer »najboljše od vseh darov«, ki so jih prejeli. (4. Mojz. 18:29) Na kakšen način so morali Izraelci darovati Jehovu? V Zakoniku je bilo točno predpisano, kakšne žrtve naj bi darovali, kje naj bi jih darovali in kako. Vsega skupaj so imeli več kot 600 zakonov, ki so se nanašali na različna področja njihovega življenja. Naročeno jim je bilo: »Pazite, da boste ravnali točno tako, kot vam je zapovedal vaš Bog Jehova. Ne krenite ne na desno ne na levo.« (5. Mojz. 5:32)

²⁴ Ali je bilo res pomembno, kje so Izraelci darovali Jehovu? Da. Jehova jim je naročil, naj zgradijo sveti šotor. Ta je postal središče pravega čaščenja. (2. Mojz. 40:1–3, 29, 34) Če je Izraelec hotel, da Jehova sprejme njegove daritve, jih je moral prinesti k svetemu šotoru.d (5. Mojz. 12:17, 18)

25. Kaj je bilo pri darovanju žrtev najpomembnejše? Pojasni.

²⁵ Od vsega pa je bilo najpomembnejše, iz kakšnih motivov je nekdo daroval Jehovu. K darovanju naj bi ga gnalo srce, polno hvaležnosti in ljubezni do Jehova in njegovih meril. (Beri 5. Mojzesova 6:4–6.) Ko so Izraelci darovali samo iz občutka dolžnosti, Jehova njihovih žrtev ni sprejel. (Iza. 1:10–13) Niso ga mogli prevarati s tem, kar so delali samo na zunaj. Jehova je po Izaiju rekel: »To ljudstvo [...] me časti s svojimi ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene.« (Iza. 29:13)

Čaščenje v templju

26. Kakšno vlogo je imel Salomonov tempelj?

²⁶ Stoletja po tem, ko so se Izraelci naselili v Obljubljeni deželi, je kralj Salomon zgradil tempelj. Ta je bil veličastnejši od svetega šotora in je postal središče pravega čaščenja. (1. kra. 7:51; 2. krn. 3:1, 6, 7) Na začetku se je v njem darovalo samo Jehovu. Salomon in ljudstvo so darovali ogromne količine najboljših žrtev. (1. kra. 8:63) Darovali so jih na način, ki ga je predpisoval Božji Zakonik. Ali sta na Jehova naredili vtis visoka vrednost zgradbe in veliko število žrtev, ki so mu jih prinesli? Ne. Jehovu so bili pomembni motivi. To se vidi iz tega, kar je Salomon rekel ob posvetitvi templja: »Naj bo vaše srce popolnoma vdano našemu Bogu Jehovu – živite po njegovih uredbah in izpolnjujte njegove zapovedi, kot to delate že danes.« (1. kra. 8:57–61)

27. Kakšni so postali izraelski kralji in ljudstvo in kako se je Jehova odzval?

²⁷ Na žalost pa Izraelci niso upoštevali Salomonovega modrega nasveta. Nehali so izpolnjevati ključne pogoje, da bi Jehova sprejel njihovo čaščenje. Izraelski kralji in ljudstvo so postali pokvarjeni. Izgubili so vero v Jehova in se niso več držali njegovih pravičnih meril. Jehova je vedno znova pošiljal preroke, da bi jim pomagal, da se popravijo. Ti preroki so jih tudi opozarjali pred posledicami njihovega ravnanja. (Jer. 7:13–15, 23–26) Eden od teh prerokov je bil Ezekiel. Ta zvesti moški je živel v še posebej težkem obdobju, ko so se nad čaščenje pravega Boga zgrnili temni oblaki.

Čaščenje Jehova v Ezekielovem času

28., 29. Kaj vemo o Ezekielu? (Glej okvir »Ezekiel – kratek vpogled v njegovo življenje«.)

²⁸ Čaščenje Jehova v Salomonovem templju Ezekielu ni bilo tuje. Njegov oče Buzí je bil duhovnik, ki je verjetno vsake toliko opravljal duhovniško službo v templju. (Ezek. 1:3) Buzí je Ezekiela nedvomno učil o Jehovu in njegovih zakonih. Zato je Ezekiel najverjetneje imel srečno otroštvo. Poleg tega je odraščal v vznemirljivem času. Morda je bil še dojenček, ko so v času dobrega kralja Josija v templju našli »knjigo, ki vsebuje Zakonik«.e Josiju so prebrali odlomek iz te knjige. To ga je tako ganilo, da je naredil vse, kar je lahko, da bi se Jehova spet častilo na pravilen način. (2. kra. 22:8–13)

²⁹ Ezekiel je posnemal zveste Božje služabnike iz preteklosti. Tudi on je izpolnjeval štiri ključne pogoje, povezane s čaščenjem Jehova. Iz knjige, ki jo je napisal, se vidi, da je služil samo Jehovu. Dajal mu je svoje najboljše. Jehovu je bil poslušen in stvari je vedno delal tako, kot je Jehova od njega pričakoval. Vse to je delal iz srca, ker je imel močno vero. Žal pa večina ljudi okoli njega ni ravnala enako. Ezekiel je že od otroštva lahko slišal Jehovova sodna sporočila proti nezvestemu ljudstvu. Jeremija je na primer že od leta 647 pr. n. št. objavljal Jehovove obsodbe.

30. a) Kaj nam odkrijejo Ezekielove prerokbe? b) Kaj so prerokbe in kako naj bi razumeli prerokbe, ki jih je zapisal Ezekiel? (Glej okvir »Za lažje razumevanje Ezekielovih prerokb«.)

³⁰ Iz Ezekielove knjige izvemo, kako zelo se je Božje ljudstvo oddaljilo od Boga. (Beri Ezekiel 8:6.) Jehova je prebivalce Judovega najprej discipliniral tako, da je nekatere od njih izgnal v Babilon. (2. kra. 24:11–17) Med njimi je bil tudi Ezekiel, vendar ne zato, ker bi naredil kaj narobe. Jehova je imel zanj pomembno nalogo. Ezekiel je zapisal osupljiva videnja in prerokbe, ki so nakazovale, kako naj bi se v Jeruzalemu obnovilo pravo čaščenje. Nakazujejo pa še na nekaj veliko večjega – na čas, ko se bo po vsej zemlji končno častilo samo Jehova.

31. Kaj bomo spoznali iz te publikacije?

³¹ Ta publikacija je razdeljena na več delov. Najprej bomo pokukali v nebesa, kjer prebiva Jehova. Nato bomo spoznali, kako je Jehovovo ljudstvo duhovno propadlo. Videli bomo tudi, kako je Jehova poskrbel, da se ga je spet začelo pravilno častiti, in kako vse do danes brani svoje ljudstvo. Prav tako bomo dobili vpogled v prihodnost, ko bodo vsi na zemlji častili samo Jehova. V naslednjem poglavju bomo obravnavali prvo videnje, ki ga je zapisal Ezekiel. To videnje nam bo pomagalo, da si bomo lažje predstavljali Jehovovo mogočnost in nebeški del njegove organizacije. Tako bomo še bolj prepričani, da je samo Jehova vreden, da ga častimo.