»Svojega Boga Jehova časti«

1., 2. Zakaj se Jezus jeseni leta 29 n. št. nahaja v judejski pustinji in kaj se mu tam zgodi? (Glej sliko pri naslovu.)

SMO v letu 29 n. št. in začela se je jesen. Jezus se je pred kratkim krstil in je bil maziljen. Sveti duh ga je zdaj odvedel severno od Mrtvega morja v judejsko pustinjo. V tej skalnati pokrajini, polni sotesk, preživi 40 dni. V tišini se posti, moli in razmišlja. Mogoče se v tem času z njim pogovarja Jehova in ga pripravlja na to, kar ga še čaka.

² Zdaj je Jezus že precej lačen in utrujen. Satan izkoristi to priložnost in se pojavi pred njim. Med njunim pogovorom pride na dan pomembno vprašanje. V to vprašanje so vpleteni vsi, ki želijo častiti Jehova tako, kot je všeč njemu. Vpleten si torej tudi ti.

»Če si Božji sin ...«

3., 4. a) Kako je Satan začel prvi dve skušnjavi in kaj je hotel s tem doseči? b) Kako Satan danes uporablja podobne taktike?

³ Beri Matej 4:1-7. Satan je hotel Jezusa zapeljati s skušnjavami. Prvi dve skušnjavi je začel s prebrisanimi besedami »Če si Božji sin«. Ali je Satan dvomil, da je Jezus Božji sin? Seveda ne. Tudi sam je nekoč bil zvest angel v nebesih. Zato je zelo dobro vedel, da je Jezus Božji prvorojeni sin. (Kol. 1:15) Poleg tega je zagotovo vedel, da je Jehova Jezusu ob njegovem krstu rekel: »To je moj ljubljeni Sin, ki mi je v veselje.« (Mat. 3:17) Možno je, da je Satan v Jezusu hotel vzbuditi dvome. O čem? O tem, ali lahko zaupa svojemu Očetu in ali ga ima Oče res rad. Ko mu je v prvi skušnjavi rekel, naj kamne spremeni v kruh, ga je v bistvu vprašal: »Zakaj ti tvoj Oče v tej pustinji ne priskrbi hrane, če pa si njegov sin?« Ko mu je v drugi skušnjavi rekel, naj se vrže s tempeljskega obzidja, pa ga je v bistvu vprašal: »Res je, da si Božji sin. Ampak ali misliš, da te bo tvoj Oče res zaščitil?«

⁴ Satan danes uporablja podobne taktike. (2. Kor. 2:11) Čaka na trenutek, ko je zvest Božji služabnik utrujen ali na tleh, potem pa ga napade. To pogosto naredi na zelo zahrbten način. (2. Kor. 11:14) Želi nas prepričati, da nas Jehova nima rad in da z nami ni zadovoljen. Poleg tega hoče doseči, da bi mislili, da Jehova ni vreden zaupanja. Želi, da bi dvomili o tem, ali bo izpolnil svoje obljube. Ampak to so zlobne laži. (Jan. 8:44) Kaj lahko naredimo, da jim ne bi nasedli?

5. Kako se je Jezus odzval na prvi dve skušnjavi?

⁵ Razmisli, kaj je Jezus naredil pri prvih dveh skušnjavah. Satanu je odločno odgovoril. Iz njegovih besed se vidi, da ni niti najmanj dvomil, da ga ima Oče rad. Poleg tega je jasno razvidno, da je Očetu popolnoma zaupal. Citiral je Božjo navdihnjeno Besedo in uporabil vrstice, v katerih je omenjeno ime Jehova. (5. Mojz. 6:16; 8:3) Ali bi Jezus sploh lahko na boljši način pokazal, da zaupa svojemu Očetu?​ Uporabil je Božje edinstveno ime, ki zagotavlja, da bo Jehova izpolnil vse svoje obljube.a

6., 7. Kako se lahko upremo Satanovim zahrbtnim napadom?

⁶ Kako se lahko mi upremo Satanovim zahrbtnim napadom? Tako da se zanašamo na Božjo Besedo in premišljujemo o pomenu Božjega imena. Sveto pismo pravi, da ima Jehova rad svoje častilce in skrbi za njih. To velja tudi za tiste, ki so malodušni. Če si vzamemo te besede k srcu, ne bomo kar tako nasedli Satanovim lažem. (Ps. 34:18; 1. Pet. 5:8) In nikoli ne pozabimo, da Jehova vedno dela v skladu s pomenom svojega imena. Zato smo lahko povsem prepričani, da bo izpolnil vse svoje obljube. Lahko mu popolnoma zaupamo. (Preg. 3:5, 6)

⁷ Kaj pa je Satanov glavni cilj? Kaj v resnici hoče od nas? To bomo videli iz njegove tretje skušnjave.

»Če pred menoj padeš na kolena in me počastiš«

8. Kako je Satan s tretjo skušnjavo razkril svoj pravi namen?

⁸ Beri Matej 4:8–11. Satan pri tretji skušnjavi ni več skrival svojega pravega namena. Jezusu je (verjetno v videnju) »pokazal vsa kraljestva sveta«. Pokazal mu je samo »njihovo slavo«, ne pa tudi tega, kako pokvarjena so. Nato pa je prešel na bistvo. Jezusu je rekel: »Vse to ti bom dal, če pred menoj padeš na kolena in me počastiš.«b Tu je pokazal svoj pravi namen! Hotel je, da Jezus obrne hrbet svojemu Očetu in začne častiti njega. Jezusu je namignil, kako bi se lahko izognil trpljenju, ki ga je čakalo. Lahko bi dobil vso oblast nad narodi in njihovo bogastvo. V tej ponudbi ni bilo nobene krone iz trnja, nobenega bičanja in nobenega mučilnega kola. Jezus je dobro vedel, da ima Satan oblast nad vsemi vladavinami sveta in da mu jih dejansko lahko izroči v njegove roke. (Jan. 12:31; 1. Jan. 5:19) Zato skušnjava ni bila samo prazna obljuba. Satan bi naredil vse, samo da bi Jezusa navedel, da ne časti več Jehova.

9. a) Kaj si Satan v resnici želi od pravih častilcev in kako nas hoče zapeljati? b) Kaj spada k našemu čaščenju? (Glej okvir »Kaj pomeni častiti Boga?«.)

⁹ Satan danes od ljudi hoče isto – da ga častijo. In čisto vseeno mu je, ali to delajo vede ali nevede. Kot »bog te stvarnosti« je zaslepil na milijarde ljudi, ki pripadajo krivim religijam Babilona Velikega. (2. Kor. 4:4) Ampak s tem ni zadovoljen. Najbolj si želi, da bi pravi častilci nehali izpolnjevati Božjo voljo. Hoče nas pripraviti do tega, da bi v tem svetu iskali bogastvo in oblast in se tako izognili trpljenju, ki ga »zaradi pravičnosti« doživljajo kristjani. (1. Pet. 3:14) Ampak če bi postali del tega sveta, bi se dejansko priklonili Satanu in ga začeli na nek način častiti. Kaj lahko naredimo, da se ne ujamemo v to zanko?

10. Kako se je Jezus odzval na tretjo skušnjavo in zakaj?

¹⁰ Poglejmo, kako se je Jezus odzval na tretjo skušnjavo. Ker je bil popolnoma vdan Jehovu, je Satanu brez odlašanja rekel: »Poberi se!« Potem pa je tako kot pri prvih dveh skušnjavah citiral Svete spise. Uporabil je odlomek iz 5. Mojzesove, kjer je omenjeno Božje ime. Rekel je: »V Svetih spisih piše: ‚Svojega Boga Jehova časti in samo njemu služi.‘« (Mat. 4:10; 5. Mojz. 6:13) Jezus bi si lahko v svetu ustvaril pomembno, ampak kratkotrajno kariero. Lahko bi imel lagodno življenje. Ampak to možnost je zavrnil. Zavedal se je, da je prav častiti samo njegovega Očeta, Jehova. In če bi Satana počastil že samo enkrat, bi s tem pokazal, da ga priznava za svojega boga. Jezus je to odločno zavrnil, zato »ga je Hudič zapustil«.c

11. Kako se lahko upremo Satanu in njegovim skušnjavam?

¹¹ Kako se lahko upremo Satanu in ne nasedemo skušnjavam, ki jih ponuja ta hudobni svet? Dobro je, da posnemamo Jezusa. Tako kot on imamo tudi mi izbiro. Kaj to pomeni? Jehova nam je dal dragoceno darilo – svobodno voljo. Zato nas nihče ne more prisiliti, da bi nehali častiti Jehova. To ne more uspeti niti mogočnemu, hudobnemu duhovnemu bitju. Ko se Satanu postavimo »po robu, trdni v veri«, mu na nek način rečemo: »Poberi se!« (1. Pet. 5:9) Ne pozabimo, da je Satan na koncu odšel od Jezusa. Ali bo odšel tudi od nas? Sveto pismo nam zagotavlja: »Hudiču se uprite in bo zbežal od vas.« (Jak. 4:7)

Sovražnik, ki se bori proti čaščenju Jehova

12. Kako je Satan v edenskem vrtu pokazal, da sovraži pravo čaščenje?

¹² S tretjo skušnjavo se je potrdilo, da je Satan tisti, ki že od samega začetka nasprotuje temu, da se časti samo Jehova. Njegovo sovraštvo do pravega čaščenja je prišlo do izraza že v edenskem vrtu. Zvito je zapeljal Evo, da je prekršila Jehovovo zapoved, temu uporu pa se je pridružil tudi Adam. Tako je Satan oba dobil pod svojo oblast. (Beri 1. Mojzesova 3:1–5; 2. Kor. 11:3; Raz. 12:9.) Takrat je on postal njun bog, onadva pa njegova častilca, čeprav mogoče nista točno vedela, kdo stoji za vsem tem. Satan z uporom v Edenu ni postavil pod vprašaj samo tega, ali ima Jehova pravico, da vlada. Pod vprašaj je postavil tudi to, ali je prav, da se časti samo Jehova. Zakaj lahko to rečemo?

13. Kako je vprašanje, kdo ima pravico vladati, povezano s tem, koga naj bi se častilo?

¹³ Vprašanje, kdo ima pravico vladati, je neposredno povezano s tem, koga naj bi se častilo. Edino Vrhovni vladar vesolja, ki je »vse ustvaril«, je vreden, da se ga časti. (Raz. 4:11) Ko je Jehova ustvaril popolna človeka, Adama in Evo, je imel določen namen. Ta namen je bil, da bi po vsej zemlji živeli popolni ljudje, ki bi ga iz srca častili tako, kot je všeč njemu. (1. Mojz. 1:28) Zakaj je torej Satan v resnici izpodbijal Jehovovo pravico do vladanja? Ker si je želel to, kar pripada samo Vrhovnemu vladarju – da se ga časti. (Jak. 1:14, 15)

14. Ali je Satan dosegel to, kar je želel? Pojasni.

¹⁴ Ali je Satan bil uspešen? Pri Adamu in Evi je bil. Vse od takrat hoče čim več ljudi navesti na to, da ne bi častili Boga Jehova. Že v predkrščanski dobi si je prizadeval zapeljati prave Jehovove častilce. V prvem stoletju n. št. je zlobno poskrbel, da se je v krščansko občino vtihotapilo odpadništvo. Videti je bilo, da je pravo čaščenje izginilo. (Mat. 13:24–30, 36–43; Apd. 20:29, 30) V drugem stoletju n. št. je nastopilo duhovno ujetništvo. Ljudje so bili dolga stoletja pod oblastjo Babilona Velikega, svetovnega imperija krive religije. Ampak to ne pomeni, da je Satanu uspelo. Jehovu ne more nič preprečiti, da bi izpolnil svoj namen. (Iza. 46:10; 55:8–11) On vedno ravna v skladu s pomenom svojega imena. Vedno izpolni to, kar se nameni!

»Potomec«, ki se zavzema za čaščenje Jehova

15. Kako je Jehova v Edenu ukrepal proti upornikom in zagotovil, da se bo njegov namen izpolnil?

¹⁵ Jehova je takoj ukrepal, da bi se njegov namen kljub uporu izpolnil. (Beri 1. Mojzesova 3:14–19.) Še ko sta bila Adam in Eva v edenskem vrtu, je izrekel obsodbo proti trem upornikom. To je naredil po takšnem vrstnem redu, kot so grešili – najprej proti Satanu, potem proti Evi, na koncu pa še proti Adamu. Medtem ko je govoril Satanu, ki je zanetil upor iz zakulisja, je napovedal prihod »potomca«. Ta bo popravil posledice upora. Odigral bo ključno vlogo pri izpolnitvi Jehovovega namena, da bi vsi častili samo edinega pravega Boga.

16. Kaj je Jehova naredil, da se izpolnjevanje njegovega namena po uporu ni ustavilo?

¹⁶ Upor v Edenu ni ustavil izpolnitve Jehovovega namena. Kot bomo videli v naslednjem poglavju, je Jehova poskrbel, da so ga lahko ljudje častili, čeprav so bili nepopolni. (Heb. 11:4–12:1) Navdihnil je tudi več moških, na primer Izaija, Jeremija in Ezekiela, da so zapisali vznemirljive prerokbe o obnovi pravega čaščenja. To je ena najpomembnejših svetopisemskih tem. Ključno vlogo pri izpolnitvi teh prerokb ima obljubljeno »potomstvo«, katerega glavni del je Jezus Kristus. (Gal. 3:16) Jezus se goreče zavzema za čaščenje Jehova. To se jasno vidi iz njegovega odgovora na tretjo skušnjavo. Zato ni nič čudnega, da je Jehova izbral njega, da izpolni prerokbe. (Raz. 19:10) Dobil je nalogo, da Božje služabnike reši duhovnega ujetništva in poskrbi, da se Jehova pravilno časti.

Kaj boš ti naredil?

17. Kaj čutiš, ko preučuješ Jehovove obljube?

¹⁷ Kako gledaš na preučevanje svetopisemskih prerokb o času, ko bodo vsi v nebesih in na zemlji častili Jehova kot vrhovnega vladarja? Ali ni res, da je to nekaj vznemirljivega in nam okrepi vero? V teh prerokbah najdemo nekatere najlepše obljube, zato je močnejše tudi naše upanje. Vsi komaj čakamo, da bomo videli svoje ljubljene, ki so umrli. Veselimo se časa, ko bo celotna zemlja spremenjena v raj in ko bomo popolnoma zdravi živeli večno. Te in druge Jehovove obljube nam res ogrejejo srce! (Iza. 33:24; 35:5, 6; Raz. 20:12, 13; 21:3, 4)

18. Kaj bomo pregledali v tej publikaciji?

¹⁸ V tej publikaciji bomo podrobneje pregledali osupljive prerokbe iz Ezekielove knjige. Mnoge od njih govorijo o obnovi pravega čaščenja. Videli bomo, kako so Ezekielove prerokbe povezane z drugimi prerokbami iz Svetega pisma. Prav tako bomo obravnavali, kako jih bo Kristus izpolnil in kako se tičejo nas. (Glej okvir »Pregled Ezekielove knjige«.)

19. Kaj si odločen delati in zakaj?

¹⁹ Satanu leta 29 n. št. v judejski pustinji ni uspelo Jezusa odvrniti od čaščenja Jehova. Ampak ta Božji sovražnik še kar vztraja. Bolj kot kdaj prej je odločen, da nas odvede stran od Jehova. Ali se mu boš uprl? (Raz. 12:12, 17) Ta publikacija ti bo dala moč, da boš ostal zvest Jehovu. Z besedami in deli pokaži, kako pomembne so zate besede »Svojega Boga Jehova časti«. Tako boš na lastne oči videl izpolnitev Jehovovega veličastnega namena – vsi v nebesih in na zemlji bodo enotno častili Jehova tako, kot si zasluži!