Jezusova družina potuje v Jeruzalem

Pomlad je. Nastopil je čas, da se Jožef in njegova družina skupaj s prijatelji in sorodniki odpravijo na vsakoletno potovanje v Jeruzalem. Tja gredo, da bi praznovali pasho, kot to zahteva Postava. (5. Mojzesova 16:16) Pot iz Nazareta v Jeruzalem je dolga okoli 120 kilometrov. To je čas, ki se ga vsi veselijo, saj je poln aktivnosti. Jezus, ki je sedaj star 12 let, še posebej navdušeno pričakuje ta praznik in to, da bo spet blizu templja.

Za Jezusa in njegovo družino pasha ni le enodnevni dogodek. Dan po pashi je začetek sedemdnevnega praznovanja nekvašenih kruhkov. (Marko 14:1) Ta praznik se šteje k praznovanju pashe. Celotno potovanje – pot iz Nazareta v Jeruzalem, njihovo bivanje v Jeruzalemu in pot nazaj domov – traja približno dva tedna. Vendar tokrat zaradi dogodka, ki je povezan z Jezusom, traja še nekoliko dlje. Na poti iz Jeruzalema domov se namreč pojavi težava.

Jožef in Marija med potjo predvidevata, da je Jezus v skupini sorodnikov in prijateljev, s katerimi skupaj potujejo proti severu. Ko pa se ustavita, da bi prenočila, ga ne najdeta. Zato ga iščeta pri popotni druščini, toda tam ga ni. Njunega fanta ni nikjer! Zato se Jožef in Marija vrneta v Jeruzalem, da bi ga poiskala.

Iščeta ga ves dan, vendar brez uspeha. Tudi naslednji dan ga ne najdeta. Končno ga tretji dan najdeta v templju, v eni izmed mnogih dvoran. Jezusa vidita sedeti med nekaterimi judovskimi učitelji. On jih posluša in sprašuje, oni pa se čudijo njegovemu razumu.

»Otrok, zakaj si nama to storil?« ga vpraša Marija. »S tvojim očetom sva te vsa obupana iskala.« (Luka 2:48)

Jezus je presenečen, da nista vedela, kje ga lahko najdeta. »Zakaj sta me iskala?« ju vpraša. »Ali nista vedela, da moram biti v hiši svojega Očeta?« (Luka 2:49)

Sedaj ko so vsi spet skupaj, se Jezus z Jožefom in Marijo vrne v Nazaret in jima je še naprej pokoren. Napreduje v modrosti in telesni rasti. Čeprav je še mlad, uživa naklonjenost pri Bogu in pri ljudeh. Da, Jezus daje vse od svojega otroštva dalje čudovit zgled, ker si prizadeva za duhovne stvari, hkrati pa kaže tudi spoštovanje do svojih staršev.