Dosežki oznanjevanja – polja so zrela za žetev

1., 2. a) Zakaj so učenci zbegani? b) O kateri žetvi govori Jezus?

UČENCI so zbegani. Jezus jim je rekel: »Povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev.« Strmijo v smer, ki jo kaže Jezus, vendar so polja videti vse prej kot zrela za žetev. Polja so namreč še zelena, saj je na njih nedavno tega vzklil posejani ječmen. »Kakšna žetev?« se morda sprašujejo. »Do žetve je še kar nekaj mesecev.« (Jan. 4:35)

² Vendar pa Jezus ne govori o dobesedni žetvi. Pravzaprav to priložnost izkoristi za to, da svoje učence pouči o dveh pomembnih dejstvih glede duhovne žetve – glede zbiranja ljudi v krščansko občino. Kateri sta ti dve dejstvi? Da bi izvedeli, si pobliže poglejmo to poročilo.

Poziv k delu in obljuba o veselju

3. a) Kaj je Jezusa verjetno spodbudilo, da je rekel »Poglejte polja, da so zrela za žetev«? b) Kako je Jezus pojasnil svoje besede?

³ Jezus se je s svojimi učenci pogovarjal konec leta 30 n. št. Bili so blizu samarijanskega mesta Sihar. Medtem ko so učenci šli v mesto, je Jezus ostal pri vodnjaku in se o duhovnih resnicah pogovarjal z neko žensko, ki je hitro uvidela, kako pomemben je njegov pouk. Ko so se učenci vrnili k Jezusu, je ženska odhitela v Sihar, da bi someščanom povedala, kaj osupljivega je izvedela. To, kar so slišali od nje, je v njih vzbudilo veliko zanimanje, zato so mnogi pohiteli k vodnjaku, da bi se srečali z Jezusom. Verjetno je Jezus ravno takrat, ko se je zazrl preko polj in se mu je pogled ustavil na množici bližajočih se Samarijanov, rekel: »Poglejte polja, da so zrela za žetev.« Da bi pojasnil, da ne misli dobesedne žetve, ampak duhovno, je še dodal: »Žanjec [. . .] zbira sad za večno življenje.« (Jan. 4:5–30, 36)

4. a) Kateri dve dejstvi glede žetve je povedal Jezus? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali?

⁴ Kateri dve pomembni dejstvi je Jezus povedal glede duhovne žetve? Prvič, delo je treba nujno opraviti. Njegove besede, da so polja »zrela za žetev«, so bile za njegove sledilce poziv k delu. Učencem je želel poudariti, kako nujno je to delo, zato je dodal: »Žanjec že prejema plačilo.« Da, žetev se je že pričela. Ni bilo časa za odlašanje! Drugič, delavci so veseli. Jezus je rekel, da se bodo sejalci in žanjci skupaj veselili. (Jan. 4:35b, 36) Tako kakor se je Jezus razveselil, ko je videl »mnogo Samarijanov«, ki so začeli »verovati vanj«, tako se bodo tudi njegovi učenci zelo razveselili, ko bodo iz vse duše sodelovali pri žetvi. (Jan. 4:39–42) To poročilo iz prvega stoletja je za nas zelo pomembno. Osvetljuje namreč, kaj se v današnjem času dogaja med največjo duhovno žetvijo vseh časov. Kdaj se je ta novodobna žetev pričela? Kdo v njej sodeluje? Kakšni so dosežki te žetve?

Naš Kralj vodi v največji žetvi vseh časov

5. Kdo vodi žetev, ki poteka po vsem svetu, in kako Janezovo videnje pokaže, da je to delo nujno?

⁵ V videnju, ki ga je imel apostol Janez, Jehova odkriva, da je Jezusu zaupal nalogo, naj vodi žetev ljudi, ki poteka po vsem svetu. (Beri Razodetje 14:14–16.) V tem videnju je Jezus opisan kot nekdo, ki ima krono in srp. »Zlata krona« na njegovi glavi je dokaz, da je kralj, ki vlada. »Oster srp«, ki ga ima v roki, pa priča o njegovi vlogi žanjca. Jehova po angelu reče: »Žetev zemlje je dozorela!« S to izjavo poudari, da je to delo nujno. Prav zares, prišla je »ura za žetev«, zato ni časa za odlašanje! Jezus na Božjo zapoved »Zamahni s srpom« s svojim srpom zamahne, in zemlja je požeta, kar pomeni, da so ljudje na zemlji zbrani v krščansko občino. To vznemirljivo videnje nas ponovno spomni, da so polja »zrela za žetev«. Ali nam to videnje pomaga ugotoviti, kdaj se je pričela ta žetev, ki poteka po vsem svetu? Da!

6. a) Kdaj se je pričela »žetev« oziroma obdobje žetve? b) Kdaj se je pričela dejanska »žetev zemlje«? Pojasni.

⁶ Jezus ima v Janezovem videnju, zapisanem v 14. poglavju Razodetja, kot žanjec na glavi krono (vrstica 14). Torej je bil takrat že postavljen za kralja, kar se je zgodilo leta 1914. (Dan. 7:13, 14) Nekaj časa po postavitvi mu je bilo zapovedano, naj prične žetev (vrstica 15). Isti vrstni red dogodkov lahko vidimo v njegovi priliki o žetvi pšenice, ko je rekel: »Žetev je sklenitev stvarnosti.« Torej sta se obdobje žetve in sklenitev te stvarnosti pričela istočasno, in sicer leta 1914. Kasneje, »ob žetvi«, to je med obdobjem žetve, pa se je pričela dejanska žetev pšenice. (Mat. 13:30, 39) Če se ozremo nazaj, lahko vidimo, da se je žetev pričela nekaj let za tem, ko je Jezus pričel vladati kot kralj. Najprej je Jezus od leta 1914 do začetka leta 1919 prečiščeval svoje maziljene sledilce. (Mal. 3:1–3; 1. Pet. 4:17) Nato pa se je leta 1919 pričela »žetev zemlje«. Jezus je brez odlašanja po zvestem sužnju, ki ga je postavil, našim bratom pomagal razumeti, kako nujno je oznanjevanje. Razmisli o tem, kaj se je zgodilo.

7. a) Kaj so naši bratje raziskali in zato uvideli, kako nujno je oznanjevati? b) Česa so se naši bratje zavedali?

⁷ V julijski številki angleškega Stražnega stolpa iz leta 1920 je pisalo: »Z raziskovanjem Svetega pisma smo spoznali, da je cerkvi zaupana velika čast, in sicer da razglaša sporočilo o Kraljestvu.« Na primer, Izaijeve preroške besede so bratom pomagale uvideti, da se mora novica o Kraljestvu oznaniti po vsem svetu. (Iza. 49:6; 52:7; 61:1–3) Niso vedeli, kako bodo lahko opravili takšno delo, vendar so zaupali Jehovu, da jim bo odprl pot. (Beri Izaija 59:1.) Ker so jasno razumeli, kako nujno je oznanjevanje, so se zavedali, da bi morali temu delu posvetiti več časa. Kako so se zato odzvali?

8. Kateri dve dejstvi glede oznanjevanja so naši bratje razumeli leta 1921?

⁸ Decembra leta 1921 je bilo v angleškem Stražnem stolpu objavljeno: »To je bilo najboljše leto doslej. V letu 1921 je sporočilo resnice slišalo več ljudi kakor v katerem koli preteklem letu.« Ista revija je še dodala: »Še veliko dela nas čaka. [. . .] Opravimo ga z veselim srcem.« Bodi pozoren na to, da so bratje glede oznanjevanja razumeli isti pomembni dejstvi, ki ju je Jezus poudaril že svojim apostolom: delo je nujno in delavci so veseli.

9. a) Kaj je leta 1954 v angleškem Stražnem stolpu pisalo glede žetve in zakaj? b) Kako se je v zadnjih 50 letih po vsem svetu večalo število oznanjevalcev? (Glej tabelo »Svetovni porast«.)

⁹ Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja, potem ko so bratje razumeli, da se bo na sporočilo o Kraljestvu odzvala velika množica drugih ovc, se je oznanjevanje še dodatno okrepilo. (Iza. 55:5; Jan. 10:16; Raz. 7:9) Kakšen je bil rezultat? Število oznanjevalcev sporočila o Kraljestvu je naraslo z 41.000 leta 1934 na 500.000 leta 1953! Angleški Stražni stolp, 1. december 1954, je povsem upravičeno sklenil: »Jehovov duh in moč njegove Besede omogočata to veliko žetev, ki poteka po vsem svetu.«a (Zah. 4:6)

Dosežek žetve je napovedan s slikovitimi govornimi figurami

10., 11. Kaj je v priliki o gorčičnem zrnu poudarjeno glede rasti semena?

¹⁰ Jezus je v svojih prilikah o Kraljestvu v slikovitem jeziku napovedal, kakšen bo dosežek žetve. Skupaj preglejmo priliko o gorčičnem zrnu in priliko o kvasu. Še posebej se bomo osredinili na to, kako se izpolnjujeta v času konca.

¹¹ Prilika o gorčičnem zrnu. Človek poseje gorčično zrno. Iz semena nato zraste drevo, na katerem ptice najdejo zavetje. (Beri Matej 13:31, 32.) Kaj je v tej priliki poudarjeno glede rasti? Prvič, stopnja rasti je neverjetna. »Najmanjše od vseh semen« zraste v drevo z »velikimi vejami«. (Mar. 4:31, 32) Drugič, rast je zagotovljena. »Ko je [seme] vsejano, raste.« Jezus ne pravi: »Morda bo raslo.« Ne, jasno reče: »Raste.« Te rasti ni mogoče ustaviti. Tretjič, rastoče drevo privablja obiskovalce, ki se lahko na njem naselijo. Pridejo »ptice neba« in se »v njegovi senci naselijo«. Kako se ta tri dejstva nanašajo na novodobno duhovno žetev?

12. Kako se prilika o gorčičnem zrnu nanaša na današnjo žetev? (Glej tudi tabelo »Vse večje število svetopisemskih tečajev«.)

¹² Prvič, stopnja rasti: Prilika osvetljuje rast sporočila o Kraljestvu in krščanske občine. Od leta 1919 se goreči žanjci zbirajo v obnovljeno krščansko občino. V tistem času je bilo delavcev malo, vendar se je njihovo število hitro večalo. Pravzaprav je od začetka 20. stoletja do danes to število izredno naraslo. (Iza. 60:22) Drugič, gotovost: Rasti krščanske občine ni mogoče ustaviti. Seme je vztrajno raslo, ne glede na to, s kako hudim nasprotovanjem se je spoprijemalo. (Iza. 54:17) Tretjič, prebivališče: »Ptice neba«, ki se naselijo na drevesu, predstavljajo milijone odkritosrčnih posameznikov iz kakih 240 dežel, ki so se odzvali na sporočilo o Kraljestvu in tako postali del krščanske občine. (Ezek. 17:23) V tej občini dobivajo duhovno hrano, so poživljeni in uživajo zaščito. (Iza. 32:1, 2; 54:13)

13. Kaj je v priliki o kvasu poudarjeno glede rasti?

¹³ Prilika o kvasu. Potem ko ženska testu doda kvas, ta kvas povzroči vzhajanje celotnega testa. (Beri Matej 13:33.) Kaj je v tej priliki poudarjeno glede rasti? Razmislimo o dveh stvareh. Prvič, rast povzroča spremembo. Kvas raste, dokler ne prične »vzhajati vse testo«. Drugič, rast je obsežna. Kvas povzroči, da prične vzhajati vse testo, ki je narejeno iz »treh velikih mer moke«. Kako se to dvoje nanaša na novodobno duhovno žetev?

14. Kako se prilika o kvasu nanaša na današnjo žetev?

¹⁴ Prvič, sprememba: Kvas predstavlja sporočilo o Kraljestvu, testo pa predstavlja človeštvo. Tako kot kvas povzroči spremembo, potem ko se primeša moki, tako tudi sporočilo o Kraljestvu povzroči spremembo v srcu posameznikov, potem ko ga ti sprejmejo. (Rim. 12:2) Drugič, obseg: Vzhajanje testa predstavlja širjenje sporočila o Kraljestvu. Kvas deluje na testo, dokler testo v celoti ne vzhaja. Podobno se je sporočilo o Kraljestvu razširilo »do skrajnega konca zemlje«. (Apd. 1:8) Ta del prilike tudi pokaže, da se bo celo v deželah, kjer je naše delo prepovedano, sporočilo o Kraljestvu razširilo, čeprav se morda v teh delih sveta v veliki meri oznanjuje neopaženo.

15. Kako se izpolnjujejo besede iz Izaija 60:5, 22? (Glej tudi okvirja »Pri Jehovu je mogoče« in »Kako je ‚iz neznatnega‘ nastal ‚mogočen narod‘«.)

¹⁵ Kakih 800 let preden je Jezus povedal ti priliki, je Jehova po Izaiju v slikovitem jeziku napovedal obseg te novodobne duhovne žetve in radost, ki jo bo ta žetev povzročila.b Jehova opisuje ljudi »od daleč«, ki se stekajo k njegovi organizaciji. »Ženi«, ki jo danes predstavlja maziljeni ostanek na zemlji, govori: »Takrat boš videla in zažarela, srce ti bo drhtelo in se širilo, ker se bo bogastvo morja napotilo k tebi, k tebi bo prišlo bogastvo narodov.« (Iza. 60:1, 4, 5, 9) Kako resnične so te besede! Danes dolgoletni Jehovovi služabniki prav zares žarijo od veselja, ko opazujejo, kako je število oznanjevalcev Kraljestva v njihovi deželi naraslo z le nekaj oznanjevalcev na več tisoč.

Zakaj imajo vsi Jehovovi služabniki razlog za veselje

16., 17. Kaj je eden od razlogov, da se »sejalec in žanjec veselita skupaj«? (Glej tudi okvir »Kako sta se traktata v Amazoniji dotaknila dveh src«.)

¹⁶ Spomni se, da je Jezus svojim apostolom rekel: »Žanjec [. . .] zbira sad za večno življenje, tako da se lahko sejalec in žanjec veselita skupaj.« (Jan. 4:36) Kako se v žetvi, ki poteka po vsem svetu, veselimo skupaj? V mnogih pogledih. Poglejmo tri.

¹⁷ Kot prvo, v veselje nam je videti, kakšno vlogo ima pri tem delu Jehova. Kadar oznanjujemo sporočilo o Kraljestvu, sejemo seme. (Mat. 13:18, 19) Kadar posamezniku pomagamo, da postane Kristusov učenec, žanjemo sad. In vsi se izredno veselimo, ko z občudovanjem opazujemo, kako Jehova povzroča, da seme o Kraljestvu »požene in visoko zraste«. (Mar. 4:27, 28) Nekaj semena, ki ga posejemo, zraste kasneje in ga zato požanjejo drugi. Morda se ti je že zgodilo nekaj podobnega kot Joan, krščanski sestri iz Velike Britanije, ki se je krstila pred 60 leti. Rekla je: »Spoznala sem posameznike, ki so mi rekli, da sem posejala seme v njihovo srce, ko sem jim pred leti oznanjevala. Nisem vedela, da so drugi Priče kasneje z njimi preučevali Sveto pismo in jim pomagali, da so postali Jehovovi služabniki. Vesela sem, da je seme, ki sem ga posejala, zraslo in da ga je nekdo požel.« (Beri 1. Korinčanom 3:6, 7.)

18. Kateri razlog za veselje je omenjen v 1. Korinčanom 3:8?

¹⁸ Kot drugo, pri svojem delu ohranjamo veselje, če imamo v mislih besede apostola Pavla: »Vsak [bo] dobil svojo nagrado, skladno s svojim prizadevanjem.« (1. Kor. 3:8) Nagrada je odvisna od prizadevanja, in ne od dosežkov. Kako spodbudno je to zagotovilo za tiste, ki oznanjujejo na področjih, kjer se odzove le malo ljudi! V Božjih očeh vsak Pričevalec, ki z vsem srcem sodeluje pri sejanju, rojeva »veliko sadu« in ima zato razlog za veselje. (Jan. 15:8; Mat. 13:23)

19. a) Kako je Jezusova prerokba iz Mateja 24:14 povezana z našim veseljem? b) Katero dejstvo bi morali imeti v mislih, tudi če osebno nimamo uspeha pri pridobivanju učencev?

¹⁹ Kot tretje, veselimo se, da s svojim delom izpolnjujemo prerokbo. Razmisli o tem, kaj je Jezus svojim apostolom odgovoril na njihovo vprašanje »Kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?«. Rekel jim je, da bo del znamenja tudi oznanjevanje, ki bo potekalo po vsem svetu. Ali je Jezus govoril o pridobivanju učencev? Ne. Rekel je: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje.« (Mat. 24:3, 14) Torej je del znamenja oznanjevanje Kraljestva oziroma sejanje semena. Kadar oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu, imejmo v mislih dejstvo, da tudi če nismo uspešni pri pridobivanju učencev, smo uspešni v tem, da priskrbimo »pričevanje«.c Da, ne glede na to, kako se ljudje odzovejo, sodelujemo pri izpolnjevanju Jezusove prerokbe in imamo čast, da služimo kot »Božji sodelavci«. (1. Kor. 3:9) To pa je res dober razlog za veselje!

»Od sončnega vzhoda do zahoda«

20., 21. a) Kako se izpolnjujejo besede iz Malahija 1:11? b) Kaj si glede žetve odločen delati in zakaj?

²⁰ V prvem stoletju je Jezus pomagal svojim apostolom uvideti, da je žetev treba nujno opraviti. Od leta 1919 naprej Jezus pomaga novodobnim učencem, da razumejo isto resnico. Božje ljudstvo zato še bolj intenzivno sodeluje pri tem delu. V bistvu se je izkazalo, da žetve ni mogoče ustaviti. Kot je napovedal prerok Malahija, se danes oznanjuje »od sončnega vzhoda do zahoda«. (Mal. 1:11) Da, od sončnega vzhoda do sončnega zahoda sejalci in žanjci, ne glede na to, na katerem koncu zemlje živijo, bodisi na vzhodu bodisi na zahodu, delajo in se skupaj veselijo. In od sončnega vzhoda do sončnega zahoda – od jutra do večera oziroma ves dan – vsi skupaj delamo z zavestjo, da je treba delo nujno opraviti.

²¹ Ko se ozremo na preteklih sto let in vidimo, kako je majhna skupina Božjih služabnikov zrasla v »mogočen narod«, naše srce prav zares drhti in se širi od veselja. (Iza. 60:5, 22) Naj to veselje in naša ljubezen do Jehova, »Gospodarja žetve«, vsakega od nas navedeta, da vztrajno sodeluje pri tem, da se dokonča največja žetev vseh časov! (Luk. 10:2)