Bog sklene zavezo z Abrahamom

OD VESOLJNEGA POTOPA v Noetovih dneh je minilo kakih 350 let. Očak Abraham je živel v cvetočem mestu Ur na področju današnjega Iraka. Imel je izjemno vero. Vendar je bila njegova vera sedaj preizkušana.

Jehova je rekel Abrahamu, naj zapusti svoj rodni kraj in se preseli v tujo deželo, za katero se je kasneje izkazalo, da je Kanaan. Abraham je to storil brez obotavljanja. S seboj je poleg žene Sare in nečaka Lota vzel še druge člane svoje družine. Po dolgem potovanju se je naselil v Kanaanu in tam živel v šotorih. Jehova mu je z zavezo, ki jo je sklenil z njim, obljubil, da bo iz njega nastal velik narod, da bodo po njem blagoslovljene vse družine na zemlji in da bodo njegovi potomci posedli kanaansko deželo.

Abraham in Lot sta bila vse bolj premožna, imela sta velike črede ovc in govedi. Abraham je nesebično dal prednost Lotu, naj izbere, kje bi rad živel. Lot se je odločil za rodovitno pokrajino ob reki Jordan in se nastanil blizu mesta Sodoma. Vendar so bili Sodomljani nemoralni ljudje – hudo so grešili proti Jehovu.

Bog Jehova je pozneje zagotovil Abrahamu, da bo njegovega potomstva v prihodnosti toliko, kolikor je zvezd na nebu. Abraham je verjel tej obljubi. Toda njegova žena Sara še vedno ni mogla zanositi. Ko pa je bil Abraham star 99 let in Sara skoraj 90, jima je Bog dejal, da bosta dobila sina. In kakor je obljubil, se je zgodilo – Sara je rodila Izaka. Abraham je imel še druge otroke, vendar naj bi Odrešenik, napovedan v Edenu, prišel po Izakovi rodovni liniji.

Medtem je Lot z družino živel v Sodomi, vendar ni dovolil, da bi ga pokvarili nemoralni prebivalci tega mesta. Ko se je Jehova odločil izvršiti obsodbo nad Sodomo, je poslal k njemu angela, da bi ga posvarila pred neizbežnim uničenjem mesta. Angela sta Lota in njegovo družino priganjala, naj zbežijo iz Sodome, in jim naročila, naj se ne ozirajo nazaj. Bog je potem povzročil, da sta na Sodomo in bližnjo hudobno Gomoro pričela deževati ogenj in žveplo ter pokončala vse tamkajšnje prebivalce. Lot in njegovi hčeri so temu ubežali. Lotova žena pa se je ozrla nazaj, verjetno iz hrepenenja po rečeh, ki jih je pustila za seboj. Svojo neposlušnost je plačala z življenjem.

(Vir: 1. Mojzesova 11:10–19:38)