Jehova želi, da bi si ljudje pridobili življenje – kaj pa ti?

1., 2. a) Kaj se lahko naučiš iz Jonovega odziva na Jehovovo odločitev, da bo prizanesel Ninivljanom? b) Zakaj naj bi razmislil o Božjem usmiljenju in o tem, kako on gleda na življenje?

JEHOVA je bil vesel. Prerok je bil nejevoljen. Bog je ravnokar usmiljeno prizanesel več tisoč ljudem. Jona pa bi raje videl, da bi umrli! Jehova se je odločil, da bo sovražnikom svojega ljudstva odpustil in jih ohranil pri življenju.

² Iz Jonovega primera lahko vidimo, da nam je včasih težko doumeti, kako zelo prizanesljiv je Bog, in ga posnemati v želji, da bi ljudje dobili življenje. Jona je bil »zelo nejevoljen in se je hudo razjezil«, ker je Jehova prizanesel Ninivljanom. Ali je bil Jona bolj osredinjen na svoje občutke kakor pa na to, da se ljudem izkaže usmiljenje in se jim reši življenje? Morda je razmišljal, da bo ob svoj ugled, če bo Ninivljanom prizanešeno. (Jona 4:1, 10, 11) Kako pa je danes, ko se Jehovov dan sodbe hitro približuje? Lahko bi se vprašal: »Kako bi lahko še bolj razumel in cenil Božjo pripravljenost odpuščati? Kako bi lahko pomagal skesanim prestopnikom, da bi imeli od Božje milosti še večjo korist? Prav zares, kako lahko posnemam Boga in si tako kakor on želim, da bi ljudje dobili življenje?«

PRAVIČNOST IN USMILJENJE REŠUJETA ŽIVLJENJA

3. Ali se Božja pravičnost in usmiljenje izključujeta? Pojasni.

³ Nekateri menijo, da knjige dvanajsterih prerokov govorijo samo o Božji jezi in o tem, da Bog kaznuje ljudi, s čimer izvršuje pravico. Morda se sprašujejo: »Kje pa je pri vsem tem usmiljenje? Ali je Jehovu kaj mar za človeška življenja?« Pravzaprav se Božja pravičnost in usmiljenje ne izključujeta, temveč delujeta skladno in tako pomagata reševati življenja. Ti lastnosti sta del njegove popolnoma uravnovešene osebnosti. (Psalm 103:6; 112:4; 116:5) Kadar Bog uniči dela hudobnih, izkaže pravičnim usmiljenje. To govori o njegovi popolni pravičnosti. Po drugi strani pa se zaradi svojega usmiljenja zaveda omejitev nepopolnih ljudi in jih tudi upošteva. Vse to bi lahko povzeli takole: kaznuje, ko je treba, in je usmiljen, kadar je le mogoče. V sporočilih prerokov lahko prebereš veliko izjav, ki potrjujejo to popolno ravnovesje in kažejo, da si Bog želi, da bi ljudje dobili življenje. Poglejmo jih torej in ob tem razmislimo, kako bi lahko naučeno uporabili v vsakodnevnem življenju.

4. Zakaj smo lahko prepričani, da si Bog želi, da bi ljudje dobili življenje?

⁴ Prerok Joel je razglašal sporočilo obsodbe, vendar je tudi potrdil, da je Bog »milostljiv in usmiljen, počasen za jezo in poln srčne dobrotljivosti«. (Joel 2:13) Kakih sto let kasneje, v osmem stoletju pr. n. št., je Miha opozoril na to, da zelo potrebujemo Božje odpuščanje. Zatem ko je postavil vprašanje »Kdo je Bog kakor ti?«, je Boga Jehova takole opisal: »Ne boš se večno jezil, ker se veseliš srčne dobrotljivosti. Znova se nas boš usmilil.« (Miha 7:18, 19) Kot smo lahko videli iz Jonove pripovedi o Ninivljanih, je Bog pripravljen umakniti izrečeno kazen nad tistimi, ki so izzvali njegovo jezo, če seveda z ustreznimi deli dokažejo, da se kesajo.

5. Kateri izrazi Božjega usmiljenja in njegove želje, da ljudem reši življenje, se še posebej dotaknejo tvojega srca? (Glej tudi okvir »Dali so se na razpolago«.)

⁵ Mi sicer ne živimo v času teh dvanajsterih prerokov, toda ali nas ne gane, ko vidimo, da je Jehova usmiljen in želi, da se ljudje rešijo? To nam pomaga, da se še bolj navežemo na Boga in si še bolj želimo pomagati drugim, da si pridobijo življenje. Čeprav danes večina hodi po napačni poti, pa nam Biblija zagotavlja, da Bog »ne želi, da bi bil kdo pokončan, ampak želi, da bi se vsi pokesali«. (2. Petrovo 3:9) To Jehovovo željo odsevajo blage besede, ki jih je izrekel Ozej, ko je sprejel nazaj svojo ženo, ki je prešuštvovala. Jehova je svojemu ljudstvu »govoril na srce«. Ni mu bil dolžan odpustiti, temveč je to storil iz lastne pobude, »iz vsega srca«. (Ozej 1:2; 2:13, 14; 3:1–5; 14:4) Ali veš, zakaj je tako pomembno, da Bog tako čuti in ravna? Zato ker gre za življenje ljudi. Nadaljnji dokaz za to, da je Bog usmiljen do ljudi in želi, da si pridobijo življenje, lahko vidiš, ko se ozreš v krščansko občino. Ta opravlja delo, v katerem sodeluješ tudi ti.

POMAGAJ LJUDEM, DA BI SI PRIDOBILI ŽIVLJENJE

6. S katerim pomembnim delom Bog kaže, da si želi, da bi ljudje dobili življenje?

⁶ Zakaj oznanjuješ? Eden glavnih razlogov je ta, da pomagaš drugim spoznati pravega Boga. Glede Jehova je zelo pomembno imeti v mislih, da vedno jasno posvari, preden kaznuje. To kaže, da je do ljudi usmiljen. Noče, da bi bili pokončani, temveč da bi si pridobili življenje. Dvanajsteri preroki so prestopnike opozarjali, da jim Bog daje priložnost, da popravijo svoja pota in ubežijo njegovi pravični jezi. Podobno delo se opravlja danes. Kot kristjan imaš prednost svariti druge pred prihajajočim Božjim dnevom maščevanja. Pri tem pa se moraš varovati kakršne koli maščevalnosti – želje, da bi ljudje, ki nočejo sprejeti biblijske resnice, »dobili, kar si zaslužijo«. Spomni se: eden od pomembnih razlogov za oznanjevanje je ta, da bi ljudje stopili na pot življenja. (Joel 3:9–12; Zefanija 2:3; Matej 7:13, 14)

7. a) Zakaj je oznanjevanje tako pomembno? b) Kako nam lahko takrat, ko se na oznanjevanju srečamo z ravnodušnostjo, pomaga Jehovov pogled na ljudi?

⁷ Vsakič ko o biblijski resnici spregovoriš pri vratih, v šoli, na delovnem mestu ali kje drugje, ponudiš pomoč človeku, ki nujno potrebuje Božje usmiljenje in odpuščanje. (Ozej 11:3, 4) Resda bodo nekateri do sporočila, ki ga oznanjuješ, ravnodušni in se zanj ne bodo zmenili. Toda če kljub temu vztrajaš, s tem posnemaš našega usmiljenega Boga, ki je svojemu trdovratnemu ljudstvu po Zahariju rekel: »Zapustite, prosim, svoje hudobne poti in opustite svoja hudobna dejanja ter se vrnite k meni.« (Zaharija 1:4) Kdo ve, koliko ljudi ti bo morda prisluhnilo, ko jim boš govoril o Božjem usmiljenju in o tem, kako si lahko pridobijo življenje. Nikoli ne pozabi, da oznanjuješ zato, ker Jehova želi, da bi ljudje živeli, in gotovo si to želiš tudi ti.

8. Zakaj je spodbudno imeti v mislih, da se nekateri pozitivno odzovejo na Božje usmiljenje?

⁸ Spodbudno je tudi imeti v mislih naslednje dejstvo: skoraj vedno se najdejo posamezniki, ki se pozitivno odzovejo na Božje sporočilo. Zato je lahko Ozej govoril o tistih, ki so doumeli, da so »Jehovove poti [. . .] prave«. Dodal je še: »Pravični bodo hodili po njih.« (Ozej 14:9) Skozi vsa ta stoletja je mnoge močno ganilo Božje vabilo: »Vrnite [se] k meni z vsem svojim srcem.« (Joel 2:12) Te besede so bile sicer izrečene ljudstvu, ki je že poznalo Jehova, vendar odsevajo tudi Božje zanimanje za tiste, ki ga šele spoznavajo. Da, Bog je še vedno prepričan, da lahko ljudje obžalujejo napačna dejanja, ki so jih storili v preteklosti, se pokesajo in začnejo delati, kar je prav. Tako si pridobijo upanje na preživetje. (1. Timoteju 4:16)

9. Kaj je potrebno za rešitev, kot to vidimo iz odziva Ninivljanov?

⁹ Iz tega, da je Jehova odpustil Ninivljanom, pa lahko spoznamo še nekaj. V poročilu beremo, da so ljudje sporočilo o neizbežni Božji sodbi vzeli resno in »so začeli verovati v Boga«. (Jona 3:5) Preživeli niso le zaradi strahu pred obsodbo, ampak tudi zaradi vere. Jehova si močno želi, da bi se ljudje pokesali in z deli dokazali svojo vero, zato nam dovoli, da jim z oznanjevanjem pomagamo do odločitve. S kakšnim rezultatom? Glede Ninivljanov beremo takole: »Pravi Bog je videl njihova dejanja, da so se odvrnili od svoje hudobne poti. Zato je bilo pravemu Bogu žal, da jim je zagrozil z nesrečo, in tega ni storil.« (Jona 3:10) Jehova ne moremo preslepiti z besedami ali na videz iskrenimi dejanji. Ninivljani so gotovo svoje ravnanje iskreno obžalovali in to dokazali z deli. Bog je očitno videl, da so se zares spremenili; pokazali so pristno kesanje in vero.

10. Navedi primere, ko je Jehova poskrbel za rešitev.

¹⁰ Nikar ne sklenimo, da je Jehova pokazal skrb za rešitev življenj samo v primeru Ninivljanov. Ob uničenju Jeruzalema leta 607 pr. n. št. (po delovanju Obadija, Nahuma in Habakuka) je Jehova rešil poslušnega Jeremija in njegove zveste prijatelje. (Jeremija 39:16–18) Božji preroki so tudi napovedovali, da se bo ostanek vrnil iz Babilona in obnovil čisto čaščenje. (Miha 7:8–10; Zefanija 3:10–20) Te prerokbe imajo večjo izpolnitev v naših dneh. Po prvi svetovni vojni so maziljeni kristjani, tudi veliko takih, ki so popustili v pravem čaščenju, obnovili svojo gorečnost in si ponovno pridobili Jehovovo naklonjenost, s tem pa tudi upanje na življenje. Tudi danes se ljudje iz »mnogih narodov« pridružujejo Jehovu. (Zaharija 2:11) Upajo lahko, da bodo preživeli skorajšnji konec te stvarnosti. Torej ne oznanjujemo le iz poslušnosti, ker je pač bilo to kristjanom zapovedano. Niti tega ne počnemo samo zato, da bi izpolnili prerokbo. (Matej 24:14; 28:19, 20) Z oznanjevanjem želimo pomagati ljudem, da spoznajo Jehova, začnejo verovati in si pridobijo življenje.

ŽIVLJENJE ZA TISTE, KI SE VRNEJO K JEHOVU

11., 12. Kako lahko Božje usmiljenje koristi tistim, ki so nekoč služili Jehovu?

¹¹ Jehova se zanima za vse nove in želi da bi si pridobili življenje, ob tem pa ne pozablja tistih, ki so že njegovi služabniki. Zanje bi se morali zanimati tudi mi in si želeti, da bi vztrajali na poti življenja. Kako lahko to praktično pokažemo?

¹² Morda poznaš koga, ki je spoznal Jehova, začel verovati vanj in postal njegov častilec, vendar mu je nehal služiti. Iz sporočil, posredovanih po dvanajsterih prerokih, vidimo, da je bil Jehova pripravljen izkazati usmiljenje ljudem, ki so mu nekoč služili skupaj z njegovim ljudstvom, potem pa niso več vztrajali v pravem čaščenju. Tudi danes je Bog pripravljen izkazati usmiljenje posameznikom, pa najsibo da jih je odneslo od vere, da so se oddaljili od Boga ali pa so resno grešili in se morajo pokesati. (Hebrejcem 2:1; 3:12) Čeprav verjetno niso srečni, odkar so zapustili Jehova, se jim je morda težko vrniti. Bog se nanje obrača z besedami svojega preroka: »Jehova nad vojskami govori takole: ‚Vrnite se k meni,‘ govori Jehova nad vojskami, ‚in jaz se bom vrnil k vam.‘« (Zaharija 1:3) Tudi Ozejeve besede so zelo tolažilne. Rekel je: »Izrael, vrni se k Jehovu, svojemu Bogu, ker si se spotaknil v svoji pregrehi. Vrni se k Jehovu z besedami kesanja. Vsi mu recite: ‚Oprosti nam pregreho in sprejmi to, kar je dobro.‘« Da, celo tisti, ki so storili hud greh, vendar so se zatem iskreno pokesali in se vrnili k Bogu, lahko dosežejo odpuščanje, ki je temelj za popolno ozdravljenje. (Ozej 6:1; 14:1, 2; Psalm 103:8–10) Tako je bilo že v dneh prerokov in enako je danes.

13. Zakaj naj bi bili usmiljeni do tistih, ki jim je Bog odpustil?

¹³ Kaj pa to pomeni za kristjane, ki vztrajajo na poti življenja? Kako lahko pokažemo, da na druge gledamo tako kakor Jehova? Jehova od nas pričakuje, da smo usmiljeni, tako do novih kot tudi do tistih, ki so doživeli duhovni padec. Po preroku Ozeju je povedal, kaj želi od nas: »Jaz se veselim srčne dobrotljivosti, ne pa žrtev.« Jezus Kristus je misel teh besed izrazil takole: »Pojdite torej in se naučite, kaj pomeni ‚Usmiljenje hočem, ne pa žrtve‘.« (Ozej 6:6; Matej 9:13) Če torej želimo ohraniti svoj odnos z Bogom, je zelo pomembno, da drugim izkazujemo takšno usmiljenje. Bodi pozoren na to, kako je apostol Pavel povezal našo pripravljenost, da odpuščamo, s posnemanjem Boga: »Bodite pa drug do drugega prijazni in polni najgloblje sočutnosti ter si velikodušno odpuščajte, kakor je tudi Bog po Kristusu velikodušno odpustil vam. Zato posnemajte Boga kakor njegovi ljubljeni otroci in živite v ljubezni.« (Efežanom 4:32–5:2) Koliko v tem pogledu posnemaš Boga?

14., 15. V katerih okoliščinah morda težko sprejmemo dejstvo, da je Jehova pripravljen odpuščati?

¹⁴ Kaj, če je brat hudo grešil, pa se za to ni kesal in je moral biti izobčen? Nekaj podobnega se je zgodilo že v prvem stoletju. Glede kristjanov, ki so neskesano grešili, so v krščanski občini dobili navodilo, da jih morajo izobčiti. Če so se take stvari dogajale, ko so bili Jezusovi apostoli še živi, nas ne bi smelo presenečati, da se kaj takega občasno zgodi tudi danes. V takšnih primerih zvesti bratje in sestre v občini poslušajo biblijsko zapoved, naj se ne družijo s tistim, ki je izobčen. S svojo zvestovdanostjo Jehovu bodo prestopniku morda pomagali, da se bo pričel zavedati resnosti svojega napačnega ravnanja, kar ga bo mogoče navedlo h kesanju. V Bibliji beremo, da se je neki izobčen moški v Korintu pokesal, se spremenil in je bil ponovno sprejet v občino. (1. Korinčanom 5:11–13; 2. Korinčanom 2:5–8) Kako se počutiš, ko se danes zgodi kaj takega? Kako lahko pokažeš, da želiš, da bi si drugi pridobili življenje?

¹⁵ Kristjana, ki je grešil, pa se sedaj kesa, je morda sram in v sebi zelo trpi. Takšen potrebuje zagotovilo, da ga imajo Bog in njegovi bratje in sestre radi ter želijo, da bi dosegel življenje. Bodi pozoren, kako je Bog zgotovil ljubezen svojemu staroveškemu ljudstvu, ki se je želelo pokesati: »S teboj se bom zaročil v zvestobi. In spoznala boš Jehova.« (Ozej 2:20) Če torej Bog tako čuti, ali ne bi morali z dejanji pokazati, da tudi mi čutimo enako kakor on, za katerega je Zaharija rekel, da drugim izkazuje usmiljenje? (Zaharija 10:6)

16. Kako bi se morali odzvati, ko je kdo sprejet nazaj v občino?

¹⁶ Bog želi, da bi ljudje dobili življenje, zato je vesel, ko se grešnik pokesa ali pa ko mu kdo, ki je nedejaven, ponovno začne goreče služiti.a (Luka 5:32) V primeru prej omenjenega Korinčana, ki je bil sprejet nazaj v občino, je Pavel bratom in sestram prigovarjal, naj mu odpustijo, ga spodbudijo in mu dajo vedeti, da ga imajo resnično radi: »Takemu človeku zadostuje ostra graja, ki jo je dobil od večine, zato bi mu morali zdaj iz vsega srca odpustiti in ga potolažiti, da ga prevelika žalost ne bi morda nekako pogoltnila. Zato vas spodbujam, da potrdite svojo ljubezen do njega.« (2. Korinčanom 2:6–8) Spomni se, kaj je Jehova rekel po Ozeju glede nekdanjih grešnikov: »Ozdravil bom njihovo nezvestobo. Ljubil jih bom iz vsega srca.« (Ozej 14:4) Ali bomo posnemali Jehova in z veseljem pomagali posameznikom, ki so se vrnili nazaj v občino, da bodo duhovno okrevali in si tako lahko pridobili večno življenje?

17., 18. Kako lahko ljubeče pomagamo tistim, ki so se vrnili k Jehovu, ali pa družinskim članom izobčenega posameznika?

¹⁷ Jehova nam daje jasno vedeti, da spoštuje dostojanstvo tistih, ki se vrnejo k njemu, in jih sprejme z vso ljubeznijo, prav kakor je bil Ozej pripravljen sprejeti nazaj svojo ženo, ki mu je bila nezvesta. Jehova nam pove, kako je ravnal s svojim ljudstvom: »Postal sem mu kakor tisti, ki privzdiguje jarem od njegovih čeljusti, in ga blago hranil.« (Ozej 11:4) Kako zelo nam ogreje srce, ko vidimo, s kakšno naklonjenostjo Jehova nežno vleče k sebi vse, ki se želijo vrniti k njemu! Posnemamo ga lahko tako, da nismo strogi ali hladni do nekoga, ki je v skladu z Božjo voljo obžaloval svoje napačno ravnanje in se iskreno pokesal. Potem ko je tak posameznik sprejet nazaj v občino, ne pestujmo zamere do njega zaradi njegovih preteklih napak, temveč ga raje tolažimo, kadar vidimo, da to potrebuje. (1. Tesaloničanom 5:14)

¹⁸ Kako še bi lahko posnemali Jehova, ko v občini pride do izobčenja? Če je moral biti posameznik izobčen, ali bi lahko kako pomagali članom njegove družine, ki so ostali zvesti Jehovu – morda zakoncu in njegovim otrokom? Mogoče se morajo zelo truditi, da so redni na shodih in pri oznanjevanju. Ali jim bomo ponudili potrebno pomoč? Takšnim zvestim posameznikom lahko izkažemo prisrčno usmiljenje tudi »z dobrimi besedami, s tolažilnimi besedami«, tako da z njimi pričnemo spodbudne pogovore. (Zaharija 1:13) Za to imamo veliko priložnosti pred shodi in po njih, na oznanjevanju ali pa ob drugem primernem času. To so naši sodelavci, člani naše občine, ki jih imamo radi, in se ne bi smeli čutiti zavrnjene ali zapostavljene. Včasih se zgodi, da so starši izobčeni, otroci pa se trudijo še naprej služiti Jehovu, čeprav so pri tem sami. Kako lahko pokažemo, da si iskreno želimo, da bi tem otrokom uspelo doseči življenje?

»SIROTI IZKAZUJEŠ USMILJENJE«

19. Kako je Zefanija v duhovnem pogledu pomagal nekomu, ki bi ga lahko primerjali »siroti«?

¹⁹ Zefanija, ki je služil sredi sedmega stoletja pr. n. št., je dal dober zgled v tem, kako pomagati drugim. Morda je bil član kraljeve judovske družine, daljni sorodnik kralja Josija. Josija je zakraljeval z osmimi leti, ker so mu umorili očeta. Spoprijeti se je moral s hudim problemom: dežela je bila prežeta z malikovalstvom in gnusnimi navadami. (Zefanija 3:1–7) Mladi Josija, ki je ostal brez očeta, je potreboval dobro vodstvo in zanesljive nasvete, kako naj vlada trdovratnemu narodu. Jehova mu je priskrbel modre smernice po Zefaniju in drugih prerokih, kot smo o tem že govorili v prejšnjih poglavjih. Vredno je omeniti, da Jehova ni obsojal kralja, ko je po svojem preroku govoril zoper Judove »kneze«. (Zefanija 1:8; 3:3) Iz tega lahko sklepamo, da je mladi kralj Josija takrat že pokazal, da je naklonjen čistemu čaščenju. Prerokova svarila so mu nedvomno pomagala, da je bil še bolj odločen očistiti Judovo deželo nečistega čaščenja.

20. Kako lahko duhovnim sirotam koristi, če se kdo v občini zavzame zanje in jim je v duhovno oporo?

²⁰ Zefanijeva skrb za Josijevo dobro nas spominja na to, kako zelo se Jehova zanima za dobro otrok, ki so čustveno ranljivi in potrebujejo pomoč, kot na primer otroci izobčenih staršev. Ozej je Bogu rekel: »Siroti izkazuješ usmiljenje.« (Ozej 14:3) Ali poznaš kako »siroto«, ki bi potrebovala duhovno oporo in smernice glede vsakodnevnega življenja? To so lahko otroci, katerih starši niso Jehovove priče, otroci enostarševskih družin ali pa mladi, ki služijo Jehovu sami, brez podpore svoje družine. Ali bodo takšni otroci ostali povezani z občino in zrasli v duhovne osebe, je največkrat odvisno od tega, ali imajo koga, ki jim je v oporo v duhovnem pogledu. Mnoge takšne sirote so zrasle v duhovne, uravnovešene posameznike, ker so se zanje ljubeče zavzeli zreli kristjani v občini. (Psalm 82:3)

21. Kako lahko zreli kristjani pomagajo mladim?

²¹ Samski materi je denimo lahko v veliko pomoč, če zreli kristjani pokažejo skrb za njene otroke. (Jakob 1:27) Nadzorniki in drugi lahko duhovno podprejo takšne družine, pri tem pa pazijo, da spoštujejo vlogo matere, ki je v tem primeru glava družine, in da svoje zanimanje izrazijo na primeren način. Morda lahko s svojim zakoncem oziroma družino tu in tam preživiš nekaj časa s takšnimi sirotami. Ali bi se lahko posvetil mladim, ki jih mogoče tare osamljenost? Morda potrebujejo koga, ki bi se vživel v njihova čustva in bi se mu lahko zaupali. Dobra priložnost za to je oznanjevanje. Nedvomno si sam zelo zaposlen, zato lahko to, da mladim določeno obdobje redno tako pomagaš, preizkusi pristnost tvoje ljubezni. (2. Korinčanom 8:8) S svojim prizadevanjem boš dokazal, da želiš, da si drugi pridobijo življenje.

22. Kakšni občutki te prevevajo, ko razmišljaš o Jehovovi želji, da bi si ljudje pridobili življenje?

²² Resnično smo zelo spodbujeni, ko razmišljamo, kako se Bog zanima za ljudi in želi, da bi si pridobili večno življenje! Jehova veliko raje pokaže naklonjenost pravičnim, ki ga imajo radi, in jim da življenje, kakor pa izrazi nezadovoljstvo nad tistimi, ki se ne želijo spremeniti in zato niso vredni večnega življenja. Medtem ko željno čakamo na njegov dan, ga posnemajmo in pomagajmo drugim, da bi si pridobili življenje.