Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • g20 št. 1 str. 5–7
  • Kaj je stres?

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Kaj je stres?
  • Prebudite se! 2020
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • KORISTEN IN ŠKODLJIV STRES
  • Stres – kako vpliva na nas
    Prebudite se! 2010
  • Dober stres, slab stres
    Prebudite se! 1998
  • Stres vzroki in učinki
    Prebudite se! 2005
  • Kako obvladovati stres
    Prebudite se! 2010
Preberite več
Prebudite se! 2020
g20 št. 1 str. 5–7
Poslovnež v mestu teče po stopnicah proti pisarniški zgradbi.

OBVLADAJTE STRES

Kaj je stres?

Stres je odziv telesa na zahtevno okoliščino. Možgani povzročijo, da telo preplavijo hormoni. Ti povišajo srčni utrip, vplivajo na krvni tlak, pospešijo dihanje in napnejo mišice. Še preden se povsem zaveste, kaj se dogaja, je telo v polni pripravljenosti. Ko stresna okoliščina mine, je telo spet v normalnem stanju.

KORISTEN IN ŠKODLJIV STRES

Stres je povsem naraven odziv, ki omogoča, da smo pripravljeni spoprijeti se z zahtevnimi ali nevarnimi okoliščinami. Ta odziv se začne v možganih. Stres je koristen, kadar nam omogoča, da hitro ukrepamo ali se odzovemo. Določena količina stresa nam lahko pomaga, da dosežemo cilje in da smo bolj uspešni, na primer na preizkusu znanja, razgovoru za službo ali športnem dogodku.

Vendar pa nam dolgotrajen, pretiran ali kroničen stres škoduje. Ko je telo pogosto ali nenehno v polni pripravljenosti, to pusti telesne, čustvene ali duševne posledice. Naše vedenje – tudi to, kako ravnamo z drugimi – se lahko spremeni. Kroničen stres lahko vodi do zlorabe drog ali zdravil in drugih slabih navad. Pripelje lahko celo do depresije, izgoretja ali samomorilskih misli.

Kljub temu da stres ne vpliva na vse ljudi enako, pa je pogosto vzrok za številne bolezni in lahko prizadene skoraj vsak del telesa.

KAKO STRES VPLIVA NA TELO

Živčni sistem

Moški se drži za čelo in čuti posledice stresa.

Živčni sistem povzroči, da se sprostijo hormoni, kot sta adrenalin in kortizol. Hormoni povišajo srčni utrip, krvni tlak in raven glukoze v krvi – zaradi tega se lahko hitro odzovemo na nevarnost. Posledice pretiranega stresa so lahko:

  • razdražljivost, anksioznost oziroma tesnoba, depresija, glavoboli, nespečnost.

Mišično-skeletni sistem

Mišice se napnejo, s čimer se telo zaščiti pred poškodbami. Posledice pretiranega stresa so lahko:

  • bolečine, glavoboli, mišični krči.

Dihalni sistem

Hitreje dihamo, da bi vase sprejeli več kisika. Posledice pretiranega stresa so lahko:

  • prehitro ali pregloboko dihanje, kratka sapa, panični napadi pri tistih, ki so k temu nagnjeni.

Srčno-žilni sistem

Srce začne biti hitreje in močneje, da bi kri prišla do vseh delov telesa. Nekatere žile se razširijo, nekatere pa zožijo, da bi kri usmerile tja, kjer jo telo najbolj potrebuje, na primer v mišice. Posledice pretiranega stresa so lahko:

  • visok krvni tlak, srčni infarkt, možganska kap.

Endokrini sistem

Nadledvični žlezi začneta izločati hormona adrenalin in kortizol, ki telesu pomagata, da se odzove na stres. Jetra povečajo raven sladkorja v krvi, kar nam da več energije. Posledice pretiranega stresa so lahko:

  • sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in večja nagnjenost k boleznim, nihanje razpoloženja, pridobivanje telesne teže.

Prebavni sistem

Prebava hrane v telesu je motena. Posledice pretiranega stresa so lahko:

  • slabost, bruhanje, diareja, zaprtje.

Razmnoževalni sistem

Stres lahko vpliva na spolne želje in delovanje spolnih organov. Posledici pretiranega stresa sta lahko:

  • impotenca, moten menstruacijski ciklus.

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli