Najstniška depresija – Kaj je vzrok? Kaj lahko pomaga?

»KO IMAM napad depresije,« pove Annaa, »nimam volje za nič, niti za tisto, v čemer običajno uživam. Takrat bi samo spala. Pogosto se mi zdi, da me nima nihče rad, da sem ničvredna in da sem drugim v breme.«

»Razmišljala sem o samomoru,« se spominja Julia. »V resnici si nisem želela umreti. Želela sem samo, da bi takšni občutki izginili. Običajno sem skrbna oseba, toda ko me zagrabi depresija, mi je kaj malo mar za kogar koli in za kar koli.«

Anna in Julia sta imeli prvi napad depresije v svojih zgodnjih najstniških letih. Drugi mladi so morda občasno potrti, Anna in Julia pa sta imeli obdobja depresije, ki so trajala tedne ali mesece. »To je tako, kot bi bil ujet v globoki temni jami brez izhoda,« pove Anna. »Počutiš se, kot da se ti bo zmešalo, kot da to nisi več ti.«

Annine in Julijine okoliščine niso nič neobičajnega. Zdi se, da med mladimi število diagnoz depresije zastrašujoče narašča. Kot poroča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), je depresija »prevladujoči vzrok bolezni in motenj tako pri dečkih kot pri deklicah, starih od 10 do 19 let«.

Simptomi depresije se utegnejo pojaviti v najstniških letih in se lahko kažejo v spremenjenem vzorcu spanja ter v spremembah apetita in teže. Lahko se pojavijo tudi občutki obupanosti, brezizhodnosti, žalosti in ničvrednosti. Nekateri drugi znaki so še izogibanje družbi, težave z zbranostjo ali s spominom, samomorilske misli ali dejanja in zdravstveno nepojasnjeni simptomi. Ko strokovnjaki na področju duševnega zdravja sumijo, da gre pri posamezniku za depresijo, po navadi pri njem iščejo skupine simptomov, ki vztrajajo po več tednov in ki ovirajo njegovo vsakodnevno življenje.

MOŽNI VZROKI NAJSTNIŠKE DEPRESIJE

Glede na SZO »je depresija posledica zapletenih vplivov družbenih, psiholoških in bioloških dejavnikov«. Med njimi so lahko tudi ti, ki so navedeni v nadaljevanju.

Fizični dejavniki. Kot se je izkazalo v Julijinem primeru, pogosto za depresijo zboli več članov iste družine, kar namiguje na to, da lahko ima pri tem vlogo genska zasnova, ki morda vpliva na kemično delovanje v možganih. Drugi fizični dejavniki tveganja so še kardiovaskularne bolezni in spremembe v ravni hormonov, kakor tudi dolgotrajna zloraba drog, ki lahko depresijo poslabša ali jo celo povzroči.b

Stres. Malo stresa lahko dobro vpliva na zdravje, toda kroničen ali pretiran stres lahko slabo vpliva na telesno in duševno zdravje, včasih tako slabo, da najstnika, ki je za to dovzeten ali biološko ranljiv, pahne v depresijo. Sicer pa natančni vzroki za depresijo še niso povsem jasni, in kot smo že omenili, lahko obsegajo več dejavnikov.

K dejavnikom, ki vodijo v depresijo in so povezani s stresom, lahko spada razveza ali ločitev staršev, smrt ljubljene osebe, telesna ali spolna zloraba, huda nesreča, bolezen ali učne težave – še posebej, če se otrok zaradi učnih težav počuti zapostavljenega. Takšen dejavnik so lahko tudi nestvarna pričakovanja staršev, morda glede učnega uspeha. Drugi možni povzročitelji so ustrahovanje, negotovost glede prihodnosti, čustvena odtujenost depresivnega starša in nepredvidljivo ravnanje staršev. Če najstnik zaradi tega zapade v depresijo, kaj mu lahko pomaga spoprijeti se z njo?

SKRBETI ZA UM IN TELO

Zmerna ali huda oblika depresije se ponavadi obvladuje z zdravili in s posvetovanjem s strokovnjakom za duševno zdravje.c Jezus Kristus je rekel: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni.« (Marko 2:17) In bolezen lahko prizadene vsak del telesa, tudi naše možgane! Ker sta naš um in telo tesno povezana, je priporočljiva tudi sprememba življenjskega sloga.

Če te muči depresija, naredi vse, kar razumno lahko, da bi poskrbel za svoje fizično in duševno zdravje. Na primer: zdravo se prehranjuj, dovolj spi in se redno gibaj. Telesna vadba sprošča kemične snovi, ki ti lahko dvignejo razpoloženje, ti povečajo energijo in izboljšajo spanec. Če se le da, skušaj prepoznati sprožitelje in zgodnje opozorilne znake depresivnega razpoloženja ter si sestavi ustrezen načrt ukrepov. Odpri se nekomu, ki mu zaupaš. Podpora tesnih družinskih članov in prijateljev ti lahko pomaga, da depresijo prestajaš uspešneje in morda zmanjšaš simptome. Zapiši svoje misli in občutke v dnevnik – to je pomagalo Julii, ki smo jo omenili na začetku. Predvsem pa se posveti svojim duhovnim potrebam. Tako si lahko precej izboljšaš pogled na življenje. Jezus Kristus je rekel: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3)

Tako Anna kot Julia pritrjujeta tem Jezusovim besedam. Anna se ukvarja z dejavnostmi, ki jo zbližujejo z Bogom, in pove: »Sodelovanje v duhovnih dejavnostih mi pomaga, da se osredotočam na druge ljudi, ne le na svoje probleme. To ni vedno enostavno, vendar sem zaradi tega precej bolj srečna.« Julia najde tolažbo v molitvi in branju Svetega pisma. »To, da v molitvi izlijem svoje srce Bogu, me pomiri,« pove. »Sveto pismo mi daje vedeti, da sem za Boga dragocena in da mu je res mar zame. Zaradi branja Svetega pisma imam tudi pozitiven pogled na prihodnost.«

Naš Stvarnik, Bog Jehova, povsem razume, kako vzgoja, življenjske izkušnje in genska zasnova vplivajo na naš pogled in čustva. Zato nam lahko priskrbi potrebno podporo in tolažbo, morda po sočutnih in razumevajočih bližnjih. Poleg tega bo prišel čas, ko nas bo ozdravil vseh bolezni, telesnih ali duševnih. V Izaiju 33:24 piše: »Noben prebivalec ne bo rekel: ‚Bolan sem.‘«

Sveto pismo obljublja, da bo Bog »obrisal [. . .] vse solze z [naših] oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več«. (Razodetje 21:4) To je res zelo tolažilno in pomirjujoče! Če bi radi spoznali več o Božjem namenu s človeštvom in zemljo, prosimo, obiščite naše spletno mesto jw.org/sl. Na tem mestu boste našli odlično izdajo Svetega pisma in članke o najrazličnejših temah, tudi o depresiji.