Težko izsledljiva saharska mačka

Po približno dveh mesecih brejosti saharska mačka skoti povprečno tri mladičke.

SREDI najbolj trde noči v osrčju suhe puščave se saharska mačka priplazi iz svojega brloga in obstane. Ozre se po okolici in prisluhne. Zatem se prihuli k tlom in tiho prične svoj pohod čez puščavsko pokrajino.

Nenadoma skoči na nepreviden plen – puščavsko tekačico. Nato v iskanju hrane nadaljuje svoj nočni pohod ter tu in tam poskoči, da ujame še kak plen. Če ulovi več, kot lahko poje, ostanek pokrije s peskom. Proti jutru se vrne v svoj brlog in se čez dan komaj kdaj pojavi. Poglejmo si nekaj zanimivih značilnosti te težko izsledljive živalce.

Zelo oster sluh ji omogoča, da zazna plen, četudi se ta giblje nekje v pesku.
Ko samec išče družico, se oglaša z visokim »lajajočim« glasom. Občutljiv sluh samice zazna ta glas že na veliko razdaljo.
Stopala saharske mačke so prekrita z dlako, ki jo ščiti pred ekstremnimi temperaturami peska in ji obenem pomaga, da se ne pogreza v pesek.
Notranjo površino vsakega uhlja pokriva gosta bela dlaka, ki mačko ščiti pred peskom, ki ga raznaša veter.
Saharsko mačko je zelo težko izslediti, saj so njene sledi zaradi goste dlake na stopalih tačk skoraj nevidne.
Saharska mačka lahko preživi tudi brez vode, saj jo dobi iz svojega plena.
V puščavi Karakum se lahko pesek segreje na 80 °C. Temperatura zraka pa se lahko na tem področju tudi močno spusti, in sicer do –25 °C.