‚Boga bolj poslušamo kot ljudi‘

Adam je bil pri sedemnajstih letih eden od treh zmagovalcev na tekmovanju, katerega pokrovitelj je bil Spominski muzej holokavsta Združenih držav. Tisti, ki so se prijavili, bilo jih je skoraj 500, so z umetniškim delom ali spisom upodobili pogum med nacističnim zatiranjem. Adam je Jehovova priča in odločil se je, da bo izdelal kolaž, ki bo prikazal težave, s katerimi so se člani njegove religije spopadali pod nacizmom. Umetniško delo, pravi Adam, ni odsevalo poraza ali zagrenjenosti, temveč radost, s katero so Jehovove priče slavili zmago nad močnim napadom krutega zatiralca. Na izdelku je prikazan otrok. Zakaj? »Ker sem želel poudariti, da so pod nacističnim preganjanjem celo otroci ostali neomajni,« pravi Adam.

Splošno znano je, da Jehovove priče med nacizmom niso salutirali Hitlerju oziroma podpirali njegove politične stranke. Njihovo stališče je prikazano v gornjem desnem kotu Adamovega kolaža. Gre za pismo, ki so ga vse občine Jehovovih prič 7. oktobra 1934 poslale nemški vladi. Del pisma se glasi takole: »Vaši in Božji zakoni si povsem nasprotujejo in ker posnemamo zveste apostole ‚moramo Boga bolj poslušati kot ljudi‘ in to bomo tudi storili. (Dejanja 5:29, Ekumenska izdaja) [. . .] Ker vaša vlada in uradniki na nas še naprej skušajo pritiskati, da ne bi ubogali najvišjega zakona vesolja, smo vas prisiljeni obvestiti, da bomo Boga Jehova, z njegovo pomočjo, ubogali in mu povsem zaupali, da nas bo rešil vsega zatiranja in zatiralcev.«

Adam je ponosen na svojo duhovno dediščino. »Jehovove priče so bili trdno prepričani, da svojih bližnjih ne bodo poškodovali in da ne bodo častili nikogar drugega razen Boga, pa četudi jih zaradi tega čaka smrt,« pravi. Neomajno držo Jehovovih prič dobro odseva naslov Adamovega kolaža: »Boga bomo bolj poslušali kot ljudi!«