Edinstvena pokrajina cvetlic

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ JUŽNOAFRIŠKE REPUBLIKE

POTEM ko je botanik Carolus Linnaeus v 18. stoletju klasificiral kopico rož iz Afrike, je kraj njihovega izvora opisal z besedami »ta raj na zemlji, Rt dobrega upanja, ki ga je radodarni Stvarnik okrasil s svojimi izrednimi čudesi«.

Ta tako imenovana izredna čudesa je najti na področjih, ki se raztezajo po južni konici Afrike. Nizozemski naseljenci so rastlinje, ki ga je bilo na tem področju največ, imenovali fijnbosch, kar pomeni »nežno grmičevje« oziroma »odlični gozdovi«. Beseda fijn pomeni »majhen«, kar se je morda nanašalo na majhnost listov in rastlin, pa tudi vitkost drevja, ki raste na tem področju. Sčasoma je iz besede fijnbosch nastala beseda »fynbos«. Listi rastlin na Fynbosu so lahko majhni in trdoživi, cvetovi pa so izrednih velikosti, barv in oblik.

Področje Fynbos leži na Rtu kraljestva cvetlic – v kraljestvu cvetlic, ki so zelo drugačne od drugih po svetu.a To kraljestvo se sicer razteza po relativno majhnem področju, a je v njem osupljivo veliko raznolikih rastlinskih vrst, po nekem viru več kot 8550, in dve tretjini teh ne moremo najti nikjer drugje po svetu.

Samo na gori Table so našteli 1470 rastlinskih vrst! »To,« opozarja revija New Scientist, »je več, kakor jih najdemo na celotnem britanskem otočju.« Fynbos pa vpliva tudi na druge dele sveta. Kako?

Presenetljiva raznolikost

Če imate na okenski polici morda tudi krvomočnico, prav mogoče skrbite za rastlino, ki izhaja iz področja Fynbos. Od 250 vrst, ki rastejo v naravi, jih je več kot dve tretjini najti na področju Fynbos.

Poleg tega tukaj raste tretjina od 1800 cvetlic, ki pripadajo družini Iridaceae, med katerimi je tudi več kot 72 gladiol, ki jih ni nikjer drugje na zemlji. Na južni konici Afrike uspeva 1646 vrst marjetic in vygij.b Med njimi je tudi neven, ki še leta ohranja svojo živo barvo in se uporablja za aranžmaje iz suhega cvetja.

Najbolj opazna značilnost Fynbosa pa je njegova cvetoča rastlina, imenovana resa oziroma vresje. Verjeli ali ne, ima Fynbos 625 vrst rese, od vseh 740, kar jih je na svetu!

Sladki grm in kapski medar

Linnaeus je preiskal skupino fynboških cvetlic, ki so bile zelo nenavadno raznolikih oblik. Imenoval jih je Protea (član družine Proteaceae), po grškem bogu Proteusu, ki naj bi se po ljudskem prepričanju spreminjal, tako da si je nadeval različna telesa. Iz področja Fynbos izvira skupaj 328 različnih protej. Kako vznemirljivo je pešačiti po gorah Rta in nenadoma zagledati veliko kraljevsko protejo! Njen veličastni cvet je včasih večji od človeškega obraza.

Druga običajna proteja je sladki grm. Cvetovi na njem so kakor čaše, v njih pa je obilna zaloga nektarja. Zgodnji naseljenci so cvetove stresali nad posodo, da bi zbirali nektar, kasneje pa ga prevreli v sirup.

Kapski medar, žival, ki jo najdemo le na fynboškem področju, ima prav tako rad protejin nektar. Medar s svojim dolgim kljunom in jezikom izsesa nektar, ki ga daje rastlina, ter ji vrača naklonjenost tako, da prenaša cvetni prah z enega cveta na drugega – učinkovita opraševalna služba. Poleg tega se kapski medar hrani z žuželkami, ki jih privabljajo veliki cvetovi. Tako ptič in cvet potrebujeta drug drugega za preživetje.

Druge ključne zveze

Cvetovi nekaterih protej ležijo zelo blizu tal, skriti pod drugimi rastlinami. Proteje oddajajo kvasast vonj, ki privablja miši. Te potem potisnejo svojo glavo v cvet, pijejo nektar, nato pa obiščejo druge proteje. Pri tem prenašajo cvetni prah, ki se je zbral na njihovem kožuhastem obraznem delu glave. Tako je med poljskimi mišmi in protejami preživitvena zveza.

Podobna zveza je med cvetovi rese in pisanimi oranžnoprsimi medosesi, ki so le na področju Fynbos. Cvetovi imajo obliko ukrivljene cevke, zato popolnoma ustrezajo medosesovemu kljunu. Ko ptič potisne kljun v cvet, da bi posrkal nektar, se mu na glavo prime cvetni prah. Cvetoča resa vse leto zadovoljuje medosesove potrebe, rastline pa se okoristijo ptičje opraševalne službe. Kolikšno veselje je hoditi ob pobočju in gledati to neverjetno sodelovanje!

Za Fynbos so življenjsko pomembne tudi mnoge druge živali. Metulj, ki se imenuje lepotec gore Table, je odličen opraševalec 15 vrst rdečega cvetja. Ena od teh cvetlic je tudi znana disa, ki krasi goro Table.

Potem so tu še nekateri peskarji, ki se hranijo z gomoljastimi koreninami rastlin, ki spadajo v družino orhidej, lilij in irisov. Kapski bledičniki nosijo delce teh korenin v svoje brloge in jih tam shranijo. Delce po poti tudi izgubijo ali pa jih v brlogu ne pojedo. Ti potem pogosto poženejo korenine in iz njih zrastejo rastline.

Na stotine fynboških rastlin naredi še mesnate, oljnate priveske svojim semenom, od katerih se širi vonj, ki se mu mravlje ne morejo upreti. Zagrabijo za te »ročaje« in zvlečejo seme pod zemljo. Potem pojedo mehki privesek, trdo seme pa pustijo. Tako zakopana semena, ki so zavarovana pred pticami in mišmi, lahko kasneje vzkalijo.

Potem so tu še muhe z dolgo ustno cevko oziroma sesalom. Te muhe so dovršeni opraševalci tistih fynboških rastlin, ki imajo dolge cevaste cvetove. Neka muha ima sesalo, ki je dolgo skoraj 7,5 centimetra. Takšne in drugačne zveze so res ključne za preživetje Fynbosa!

Negotova zveza

»Kakšna škoda,« trdi okoljevarstvenik T. F. J. van Rensburg v knjigi An Introduction to Fynbos, »da je človek, ki je bil postavljen za skrbnika nad stvarstvom, mnogokrat odgovoren za uničenje določenih naravnih področij.« V relativno kratkem času je res prišlo do strašanskega opustošenja, kot pojasnjuje dr. Piet van Wyk: »V približno 300 letih od kolonizacije je človek tako razdrobil in spremenil nizko ležeči fynboški travnik, da je ostalo le 31 odstotkov prvotnega [. . .] fynboškega rastlinja. Izumrlo je že 39 fynboških vrst, položaj nadaljnjih 1033 vrst pa se je spremenil od ogroženih do nevarno redkih.«

Človekova dejanja ogrožajo tudi ključno zvezo, ki obstaja med fynboškimi živalmi in rastlinami. »Ekologi,« piše v knjigi Table Mountain​—A Natural Wonder, »šele začenjajo razumevati zapletene odnose žival–rastlina, ki so na Fynbosu. Če rastlina izumre, ali bo izumrl tudi njen opraševalec (glodalec, metulj ali hrošč)?« In kako je s fynboškimi pticami? Po mnenju južnoafriškega biologa C. J. Skeada je preživetje medosesov v nevarnosti zaradi njihove »tesne zveze z vrstami Protea«.

Takšna vznemirljiva poročila o področju Fynbos zbujajo skrb. Kljub temu pa je za ljudi, kot je bil Linnaeus, vera v ‚radodarnega Stvarnika‘ prav tako tudi upanje. Zaupajo lahko, da bo zemlja uspevala in cvetela kot še nikoli, ko bo Bog Jehova izpolnil svojo obljubo in ‚vse naredil novo‘. (Razodetje 21:5)

[Podčrtna opomba]

[Zemljevidi na strani 16]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Področje Fynbos

Gora Table

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na strani 16]

Naličena gospa – ena od 72 gladiol, ki jih ni najti nikjer drugje na zemlji

[Vir slike]

Una Coetzee (www.agulhasfynbos.co.za)

[Slika na strani 16]

Nekatere proteje so večje od človeškega obraza

[Vir slike]

Nigel Dennis

[Slika na straneh 16, 17]

Samo na gori Table je registriranih 1470 različnih vrst rastlin

[Slika na straneh 16, 17]

Jagodičasti neven

[Vir slike]

Nigel Dennis

[Slika na strani 17]

Ena od mnogih vrst marjetic, ki se jih najde na Fynbosu

[Vir slike]

Kirstenbosch, Cape Town

[Slika na strani 17]

Lepotec gore Table je odličen opraševalec 15 vrst rdečega cvetja

[Vir slike]

Colin Paterson-Jones

[Slika na strani 17]

Bucikasta proteja

[Vir slike]

National Parks Board of South Africa

[Slika na strani 18]

Edinstvena zveza, ki obstaja med cvetovi rese in medosesom

[Vir slike]

Colin Paterson-Jones

[Slika na strani 18]

Proteje in kapski medarji so posebni prijatelji

[Vir slike]

Kirstenbosch, Cape Town

[Slika na strani 18]

Watsonia

[Vir slike]

Kirstenbosch, Cape Town

[Navedba vira slike na strani 18]

National Parks Board of South Africa