Pisma bralcev
Oblačila Pišem vam glede članka »Ali je res pomembno, kako se oblačimo?«. (8. februar 1999) Cenim to, kako se trudite, da bi nam priskrbeli »hrano o pravem času«. (Matevž 24:45) Vendar se mi zdi, da nekatere izjave v članku izražajo osebno mnenje. Neupravičeno je pisati, da lahko »majice s kratkimi rokavi, ki oglašujejo vašo priljubljeno filmsko ali športno zvezdo [. . .] napeljejo k čaščenju junakov – k malikovanju«. Povsem mogoče je, da je človeku pri srcu kak atlet, da ga celo občuduje, ne da bi pri tem kršil katero koli od biblijskih zapovedi.
M. D., Francija
Cenimo ta iskreni komentar, vendar s člankom nismo hoteli postavljati pravil ali določati kodeksa oblačenja. Članek je bralce spodbudil, naj pri tem, ko se odločajo glede oblačenja, uporabljajo »zdrav razum«. (1. Timoteju 2:9, 10, NW) Izjava glede majic s kratkimi rokavi ni bila dogmatična, temveč je nakazala možnost, da lahko nošenje določenih stilov škodi tistemu, ki jih nosi. Morda res ni nič narobe, če kdo občuduje posameznikove spretnosti ali talent, toda ali bi bilo za kristjana modro nositi kaj takega, kar bi drugim dajalo vtis, da občuduje življenjski slog in moralo nekoga, ki ne živi po biblijskih merilih? (URED.)
Pregnanstvo v Sibiriji Osupljiva zgodba Lembita Toma »Pol stoletja pod totalitarno tiranijo« (22. februar 1999) me je tako ganila, da sem komaj čakal, da izrazim svoje cenjenje. Tom je moral močno verovati v Boga Jehova, da je lahko preživel tako težavne čase. Naši bratje in sestre v nekdanji Sovjetski zvezi si sedanjo svobodo še kako zaslužijo.
J. D., Združene države
Pojoče drevo Iz srca vam hvala za članke o naravi. Še zlasti mi je bil všeč članek »Pojoče drevo«. (8. marec 1999) Prej nisem vedela nič o piskajočem trnu. Ko pa sem brala o melodiji, ki jo drevo proizvaja s svojimi dolgimi trni in votlimi šiškami, ki nihajo v vetru, sem se spomnila besed iz Psalma 96:12, 13: »Tedaj bo veselo prepevalo vse drevje v gozdu pred obličjem GOSPODOVIM.« To nenavadno drevo hvali Jehova na svoj način.
M. D., Italija
Rio de Janeiro Sem Karioka, prebivalec Ria, in vaš članek »Rio de Janeiro – lep in izzivalen« (8. marec 1999) se mi je zdel privlačen in hkrati poučen. Podoba Ria je zelo okrnjena zaradi senzacionalizma v tisku.
O. D. C., Brazilija
Kot vedno ste tudi tokrat informacije skrbno pripravili. Niste predstavili pristranskega pogleda na revne, ki jih pogosto krivijo za socialne probleme v Riu.
V. R. L., Brazilija
Pismo staršema Zelo me je spodbudil članek »Posebno pismo svojima staršema«. (8. marec 1999) Prav to bi morala jaz napisati svojima staršema. Bila sta mi dober zgled glede obiskovanja krščanskih shodov, rednega sodelovanja v strežbi in izkazovanja gostoljubnosti. Moj oče je bil strežni služabnik in občinske odgovornosti so ga verjetno zelo zaposlovale. Vseeno je za nas pogosto načrtoval razvedrilo, tako da nismo bili sošolcem nikoli nevoščljivi. Umrl je v prometni nesreči, ko se je vračal domov z nekega krščanskega zborovanja. Življenje se nam je takrat drastično spremenilo. Vendar se vedno spominjam njegovega življenjskega sloga, v katerem je bilo Kraljestvo na prvem mestu, in materine vere. To me vzgibava, da še naprej služim Jehovu.
S. K., Japonska