Pogled v svet
Papeški odpustki
Ob praznovanju tisočletja je papež Janez Pavel II. razglasil leto 2000 za sveto leto in tistim, ki romajo v Rim, ponuja odpustke, poroča L’Osservatore Romano. Z odpustkom so katoličani oproščeni kaznovanja za greh. V vatikanskem časopisu piše: »Vsako dobro delo, narejeno v milosti, zasluži nagrado.« Toda še v istem časopisu piše, da ta navada poraja tudi nekaj zanimivih vprašanj, na primer: »Če je Božja milost odpuščanja na voljo vsem, zakaj bi morala Cerkev deliti odpustke?« in »Če lahko Cerkev deli plenarne [celotne] odpustke, zakaj se ukvarja z delnimi odpustki?«
Tiha bolezen
Osteoporoza je tiha bolezen, ki »ogroža več kot 28 milijonov Američanov in kakih 1,4 milijona Kanadčanov«, poroča časopis Toronto Star. Prizadene moške in ženske, mlade in stare ter »se pojavi, ko starejše kostne celice propadajo hitreje, kot jih lahko nadomesti nova kost«. Tisti, ki imajo to bolezen, morda ne vidijo nobenega njenega očitnega znaka, dokler si ne zlomijo kake kosti. Izvedenci verjamejo, da prekomerna dieta pri vse številnejših najstnikih in atletih na kolidžih »narušuje prav tisto kostnino, ki naj bi nastajala za odraslo dobo. Mladi dietiki se pogosto odpovedujejo hrani, ki jo potrebujejo za jačanje svojega skeleta.« Glede na neko poročilo »se kakih 90 odstotkov največje kostne mase zbere do 18. leta; odrasli dosežejo svoj vrhunec do 30. leta«. Poročilo priporoča, da bi za povečanje specifične teže kosti moral vsak ‚dobiti dovolj kalcija in vitamina D, redno telovaditi ter se ogibati kajenja in prekomernega pitja‘.
Moteči letalski potniki
»Besnenje na letalu« – nenadzorovano vedenje letalskih potnikov – »se je v zadnjih petih letih povečalo za 400 odstotkov,« piše v reviji Business Traveler International. Zakaj tako močan porast? Glavni dejavnik je stres. Zaradi preloženih ali odpovedanih poletov, prenatrpanosti in strahu pred letenjem pride do vznemirjenosti, ki pa se lahko potem sprevrže v izbruhe besa. »Letalske družbe oglašujejo letalski promet kot hiter in miren, pa ni tako,« pravi Stuart Howard z Mednarodnega združenja transportnih delavcev. Neki predstavnik pomembne letalske družbe verjame, da je drugi dejavnik za besnenje na letalu vpeljava nekadilskih poletov. Po tem poročilu »so bili frustrirani kadilci krivi za več kot polovico incidentov motečega vedenja potnikov« na neki letalski progi leta 1997. Še en dejavnik je uživanje alkohola, katerega učinki se lahko na velikih višinah še povečajo. Kaj priporočajo v poročilu, če je sopotnik glasen? »Ne kličite posadke. Namesto tega zapustite svoj sedež in jih diskretno opozorite na težavo.« Predlagajo tudi: »Ne ozirajte se na možno izzivanje, temveč s seboj prinesite kako lahkotno čtivo ali poslušajte pomirjevalno glasbo« po prenosnem radiu.
Vse višji pogrebni stroški
Vse več ljudi se odloča za upepelitev, da bi zmanjšali pogrebne stroške. Glede na Državno združenje pogrebnih direktorjev je bila leta 1996 povprečna cena tradicionalnega pokopa v Združenih državah 4600 ameriških dolarjev. V nasprotju s tem pa »upepelitev stane med 500 in 2000 ameriškimi dolarji«, piše v Chicago Sun-Timesu, »odvisno od vrste posode, ki se jo izbere za samo upepelitev, in žare, v kateri bo pepel«. Poleg tega pri upepelitvi ni potreben kos zemljišča na pokopališču in spominska plošča, kar lahko tradicionalni pokop podraži še za dodatnih 40 odstotkov. V časopisu piše, da so leta 1997 v Združenih državah upepelili 23,6 odstotkov vseh umrlih, pričakujejo pa, da bo ta številka v naslednjih desetih letih dosegla 42 odstotkov.
Ogroženi fosili
Tisočletna najdišča fosilov ogrožajo ropanje, vandalizem in pregoreči turisti, poroča New Scientist. »Nekateri geologi bi radi najbolj dragocene fosile preselili v muzeje ali obiskovalcem prepovedali ogled najdišč,« piše v reviji. Drugi pa opozarjajo na pravico javnosti, da vidi fosile v njihovem naravnem okolju. Da bi rešili ta problem, je Mednarodno paleontološko združenje začelo sestavljati spisek ogroženih najdišč po vsem svetu. Toda doslej so na ta spisek dali le kakih 50 krajev.
Neboleč obisk pri zobozdravniku?
Mnogi zobozdravstveni pacienti bi radi, da bi tradicionalni zobozdravstveni sveder šel v pozabo. Glede na FDA Consumer se to do neke mere lahko zgodi prav kmalu. Ameriška uprava za zdravila in hrano je pred nedavnim odobrila rabo erbijevega-YAG laserja v zobozdravstveni kirurgiji. Namesto da bi zobno gnilobo odstranili z drobnim svedrom, lahko zobozdravniki pri tem zdaj uporabijo laser in tako pravzaprav izparijo gnilo zobno tkivo, piše v reviji. Laser ima številne prednosti pred navadnimi svedri. Lasersko zdravljenje je na primer običajno neboleče. Tako mnogi bolniki ne bodo več potrebovali anestezije oziroma anestetskih injekcij. Drugo je to, da zobozdravniku ni treba čakati, da bi vaša usta omrtvela, temveč lahko začne zdraviti takoj. Poleg tega tudi ni neprijetnih tresljajev zaradi vrtanja s svedri pod velikimi obrati. Pomembna slaba stran pa je v tem, da se laserja ne da uporabiti pri zobeh, ki že imajo zalivke.
Jedrski odpadki
Od šestdesetih let tega stoletja je svetovna jedrska industrija zavrgla več kot 200.000 metrskih ton uporabljenega goriva, poroča revija New Scientist. In vsako leto k temu dodajo še nadaljnjih 10.000 ton. Kam gredo ti smrtonosni odpadki? »Večino preprosto shranijo tam, kjer je reaktor,« piše v reviji. Vendar so ta mesta sezidali tako, da bi bili v njih radioaktivni odpadki le nekaj desetletij. Zato bo nekoč treba te jedrske odpadke premestiti na dolgoročna odlagališča. Težava pa je v tem, da nobena država ni uspešno postavila varnega podzemnega skladišča za svoje radioaktivne odpadke. Posledica tega je, da se je »jedrska industrija ujela v lastno zanko«, piše v New Scientistu.
S kretnjami do prave besede
»Nova raziskava kaže, da kretnje pogosto pomagajo govornikom priti do besed iz njihovih bank spomina,« poroča Newsweek. Z opisnimi kretnjami pogosto izražamo velikost oziroma obliko predmeta, druge kretnje, kot so »ostro ritmično mahanje po zraku med govorjenjem«, pa imajo drugačno vlogo. Robert Krauss, profesor psihologije na kolumbijski univerzi, pravi, da tovrstne kretnje »pomagajo ljudem priklicati iz spomina besede, ki se jim izmikajo,« s tem, da odprejo »slovarski spomin«, kakor ga on imenuje. Raziskovalci primerjajo tak spomin s kodiranjem, ki se pojavi, ko je določen vonj, okus ali zvok povezan s kakim dogodkom. Kakor lahko na primer vonj po določenem parfumu prikliče spomine na vašo staro mater, tako lahko kretnje odprejo podobna »vrata« k besedi, meni nevrološki znanstvenik Brian Butterworth.
Smrt zaradi dela
Vsak dan po vsem svetu umre 3000 ljudi zaradi nesreč, ki so povezane z delom, poroča francoski dnevnik Le Monde. Na Mednarodnem uradu za delo pravijo, da se letno poškoduje kakih 250 milijonov zaposlenih, posledica tega pa je več kot milijon smrtnih primerov. »Število z delom povezanih smrti je višje od povprečnega števila umrlih na leto zaradi prometnih nesreč (990.000), oboroženih spopadov (502.000), drugega nasilja (563.000) in aidsa (312.000),« piše v časopisu.
Epidemija ustnega raka
V Delhiju v Indiji je štirikrat več ustnega raka kakor v Los Angelesu v Kaliforniji, poroča The Indian Express. Sedaj gre pri 18,1 odstotku vseh novih rakavih obolenj med moško delhijsko populacijo za ustnega raka – porast z 10-ih odstotkov leta 1995. Glavni razlogi za ustnega raka so žvečenje tobaka, bidiji (indijske cigarete) in pan masala (mešanica tobaka, zdrobljenega betelovega oreščka in drugih sestavin), ki je zavit v list in ga žvečijo. V časopisu je pisalo, da šolarji vse bolj uživajo pan masala ter da je stanje že alarmantno. Neki izvedenec je opozoril, da vsa Indija drvi k »epidemiji ustnega raka«.