Komenský – stari oče sodobnega izobraževanja

Od dopisnika Prebudite se! iz Češke

JAN Komenský je bil učitelj in se je dobro zavedal pomanjkljivosti, ki jih je v 17. stoletju imel šolski sistem, v katerem je delal. Resda še noben izobraževalni sistem ni bil popoln, toda šolski sistem, ki so ga imeli v 17. stoletju v Evropi, je bil preprosto grozljiv.

Komenský se je odločil, da ne bo kar stal ob strani in se pritoževal ali obtoževal, temveč da bo glede tega raje kaj ukrenil. Kaj je storil in čemu je to naredil? Pa tudi, kaj se lahko naučimo od človeka, ki mu pravijo stari oče sodobnega izobraževanja?

Vzgoja in izobraževanje

Jan Amos Komenský (latinsko Comenius) se je rodil 28. marca 1592 na Moravskem, na področju današnje Češke. Bil je najmlajši od petih otrok in edini sin precej premožnega para kmečkega stanu.

Njegova starša sta bila člana združenja bratov (kasneje imenovni češki bratje oziroma moravska cerkev), verske skupine, ki je nastala sredi 15. stoletja pod vplivom valdežanov in drugih reformatorjev, kot je bil Peter Chelčický. Komenský se je po končanem izobraževanju v Nemčiji vrnil v domovino. Kasneje, pri 24 letih, je bil posvečen v duhovnika združenja bratov.

Zakaj je bil v izgnanstvu

Leta 1618 je Komenský služboval v majhni župniji v Fulneku, ki leži kakih 240 kilometrov vzhodno od Prage. Takratna katoliška protireformacija proti protestantizmu je v Evropi zelo napredovala. Napetost med katoličani in protestanti je naraščala, dokler navsezadnje ni izbruhnila tridesetletna vojna (1618–1648).

Po desetletju bojevanja so rimskokatoliško religijo razglasili za edino zakonito religijo na Moravskem. Komenskemu in članom višjih razredov so dali na izbiro: ali sprejmejo katolicizem ali pa zapustijo državo. Komenský se ni nameraval spreobrniti, zato se je z družino preselil v tujino, v mestece Leszno, pomembno središče dejavnosti združenja bratov na Poljskem. Tako se je začelo izgnanstvo, ki je trajalo 42 let. Nikoli več se ni nastanil v svoji domovini.

»Klavnice uma«

Komenský se je zaposlil kot učitelj latinščine na lesznojski gimnaziji, ki je učence pripravljala za visokošolski študij. Že v kratkem pa je postal nezadovoljen zaradi neprimernih metod poučevanja, in to upravičeno.

Šolski sistem v dneh Komenskega je bil v obžalovanja vrednem stanju. Takrat so na primer menili, da so šolanja vredni samo moški, čeprav so bili izločeni tisti fantje, ki so se rodili revni. V razredu so dijake poučevali predvsem tako, da so jim glave polnili z latinskimi besedami, stavki in skladnjo. Zakaj? Zato, ker je večino srednjeveških šol nadzorovala katoliška cerkev, ki je imela svoje liturgije v latinščini. Tako je bilo nujno poučevati latinščino, da bi vedno imeli dovolj novincev za duhovništvo.

Poleg tega ni nihče razmišljal o tem, da bi uvedli posebne cilje pri učenju, niti ni bilo izdelanih navodil, ki bi dijake postopoma vodila od preprostih zamisli k bolj zapletenim. Disciplina je bila stroga, včasih brutalna, moralno vzdušje pa grozno.

Nič čudnega torej ni, da je škotski vzgojitelj Simon Laurie šole v 17. stoletju nekoč opisal kot »brezupno malomarne« in »nezanimive«. Komenský je bil še bolj določen. Šole je imenoval »klavnice uma«.

Pojavi se nova metoda poučevanja

Komenský ni bil prvi, ki je spregovoril o potrebi po reformi izobraževanja. V Angliji je Francis Bacon obsodil poudarjanje latinščine in predlagal, da bi se vrnili k preučevanju narave. V Nemčiji so si Wolfgang Ratke in Johann Valentin Andreae ter drugi prav tako prizadevali za izboljšavami. Vsem tem pa je manjkalo to, da jim ni uspelo pridobiti uradne podpore svojih zamisli.

Komenský je predlagal sistem, ki je iz učenja namesto garanja naredil zabavo. Svoj izobraževalni vzorec je poimenoval pampaedia, kar pomeni »univerzalno izobraževanje«. Njegov cilj je bil ustanoviti postopen sistem poučevanja, v katerem bi lahko vsakdo užival. Otroke naj bi učili korak za korakom, je dejal; od temeljnih osnutkov bi jih neprisiljeno vodili k bolj zapletenim. Komenský je podpiral tudi to, da bi v prvih nekaj letih šolanja raje uporabljali materinščino kakor latinščino.

Izobraževanje pa ne bi smelo biti omejeno le na mladostno dobo, temveč bi moralo zajemati posameznikovo celotno življenje. Komenský je napisal, da bi moralo biti učenje »v celoti praktično in prijetno ter táko, da bi bila šola resnična igra, tj. prijeten uvod v naše celotno življenje«. Verjel je tudi, da se šola ne bi smela osredotočati le na umsko izobraževanje, temveč na šolanje cele osebnosti, morala bi torej zajemati moralni in duhovni pouk.

Dela Jana Komenskega

Prvo delo Komenskega s področja poučevanja je bila Šola detinstva, natisnjena leta 1630.a Oblikovana je bila kot pripomoček materam in pestunjam pri poučevanju otrok doma. Zatem je leta 1631 izdal knjigo Odklenjena vrata jezikov, ki je pravzaprav temeljito spremenila poučevanje latinščine. Prirejena je bila tako, da je bilo besedilo napisano v vzporednih stolpcih, eden v češčini, drugi pa v latinščini. Tako je bilo moč ta dva jezika z lahkoto primerjati, kar je zelo olajšalo učenje. Popravljeno izdajo tega učnega pripomočka so tako dobro sprejeli, da so jo sčasoma prevedli v 16 jezikov.

Najbolj znano in morda najpreprostejše delo Komenskega je bilo Svet v slikah, ilustriran bralni vodnik za otroke. To pa je bil tudi mejnik v zgodovini izobraževanja. Ellwood Cubberley, profesor izobraževanja v 20. stoletju, pravi, da je ta vodnik »ostal v Evropi brez tekmeca sto petnajst let in da so ga skoraj dvesto let uporabljali kot uvodni učbenik«. Mnogi današnji ilustrirani učbeniki pravzaprav še vedno sledijo splošni obliki tega dela, ko kot učni pripomoček uporabljajo ilustracije.

Komenskega so kmalu slavili kot genija. Za učenjake po vsej Evropi je bil voditelj in k njemu so se obračali po nasvete. V knjigi Magnalia Christi Americana piše, da je njegova slava tako zelo zrasla, da so mu leta 1654 ponudili službo rektorja Harvardske univerze v Cambridgeu v Massachusettsu. Komenský pa je ponudbo zavrnil, ker ni iskal slave, časti ali visokega položaja.

Kaj ga je motiviralo?

Po pregledu življenjske poti Komenskega se nam samo od sebe postavlja vprašanje, kaj ga je motiviralo. Komenský je na izobraževanje gledal kot na združevalno silo človeštva. Trdil je, da lahko univerzalno izobraževanje pomaga ohranjati svetovni mir.

Znanje je tudi povezal s pobožnostjo. Verjel je, da je človeštvo s pridobivanjem znanja konec koncev usmerjeno k Bogu. In to je bil morda njegov glavni motiv.

Natančno in veliko razumevanje izobrazbe, ki ga je Komenský zastavil, je še danes veljavno. Njegove sistematične učne metode, tudi vizualna pomagala, uporabljajo po vsem svetu, na primer literatura, ki jo izdaja Watch Tower Bible and Tract Society. Vsakemu od nas lahko te metode koristijo pri osebnem preučevanju Biblije ali pri družinskem biblijskem preučevanju. Kako?

»Dijaki ne bi smeli biti preobremenjeni z zadevami, ki niso primerne njihovi starosti, razumevanju in trenutnemu stanju,« je napisal Komenský. Ko torej učite svoje otroke o Bibliji ali kateri koli drugi temi, jim skušajte pouk prilagoditi. Zakaj jim ne bi namesto šolske metode z vprašanji in odgovori raje govorili zgodbe o biblijskih osebah? Naj sodelujejo tudi sami, morda tako, da narišejo biblijske dogodke, ali pa jih spodbudite, da zaigrajo biblijske drame. Uporabite domišljijo! Rezultati bodo vredni truda. (Pregovori 22:6)

Poleg tega tudi povsem izkoristite ilustrirano literaturo, ki je še posebej namenjena postopnemu učenju mladih. Takšni sta knjigi Moja knjiga biblijskih zgodb in Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih.b In ko poučujete biblijske učence katere koli starosti, prevzemite pobudo, tako da bo njihovo pridobivanje spoznanja »v celoti praktično in prijetno«.

Trajna zapuščina

Leta 1656 je Leszno zajel požar in Komenský je bil skoraj ob vse svoje premoženje. K sreči pa je za sabo pustil drugačno vrsto bogastva. V knjigi A Brief History of Education piše: »Comenius [. . .] je celoten poudarek pri poučevanju prenesel od besed k rečem, tako da je postal naravoslovni pouk in uporabne svetovne informacije glavno načelo njegovega dela.«

Komenskemu resnično lahko pripišemo zasluge za to, da je iz poučevanja naredil bolj veščino. Njegove metode poučevanja so v razred resnično prinesle revolucionarne spremembe. Ameriški vzgojitelj Nicholas Butler je dejal: »Mesto Komenskega v zgodovini izobraževanja je po pomembnosti eno najvišjih. Uvede celotno sodobno gibanje na področju osnovnega in nadaljnjega šolanja ter mu gospoduje.« Jehovove priče, vneti preučevalci Biblije, se imajo prav tako za kaj zahvaliti staremu očetu sodobnega izobraževanja.

[Podčrtna opomba]

[[Okvir/slika na strani 23]

NEKAJ NAČEL POUČEVANJA JANA KOMENSKEGA

Glede količine preučevalne snovi: »Učitelj ne bi smel učiti toliko, kolikor sam zmore, temveč toliko, kolikor učenec lahko doume.«

Glede metod poučevanja: »Dobro učiti pomeni omogočiti posamezniku hitro, prijetno in celovito učenje.«

»Sposoben učitelj [je] tisti, ki zna potrpežljivo prenašati neznanje svojih dijakov ter ga tudi učinkovito odstraniti.«

»Učiti pomeni preprosto pokazati, kako se reči med seboj razlikujejo po namenu, obliki in izvoru. [. . .] Zato tisti, ki dobro pojasnjuje razlike, tudi dobro poučuje.«

Glede logične povezanosti: »Tisto, kar nima smisla, se ne more niti razumeti niti oceniti in si je tako tudi nemogoče zapomniti.«

»Kadar manjkajo podrobnosti, je zadevo skoraj nemogoče razumeti ali soditi, prav tako nemogoče pa si jo je tudi zapomniti.«

Glede razumevanja: »Razumevanje katere koli zadeve je predvsem odvisno od dojemanja, zakaj in kako je ta zadeva s katerim koli svojim delom povezana s čim drugim ter kako in koliko se razlikuje od drugih reči, ki jim je podobna.«

»Dobro je rečeno, da bi morali zadevo prebrati prvič, da bi ugotovili, kaj vsebuje, drugič, da bi jo razumeli, tretjič, da bi si jo vtisnili v spomin, četrtič pa bi jo morali tiho ponoviti, da bi preskusili, ali jo zagotovo obvladamo.«

[Slika]

Stran iz knjige »Svet v slikah« izdaja iz leta 1883

[Slika na strani 24]

Nemški abecednik iz leta 1775, ki vsebuje načela poučevanja Komenskega