Vaši možgani – čudo zapletenosti

»Človekovi možgani so temeljna uganka: kako je lahko gmota tkiva, z gostoto surovega jajca, odgovorna za vaš ,um‘, za vaše misli, osebnost, spomine in občutke ter celo za vašo dejansko zavest?« (Profesorica Susan A. Greenfield, The Human Mind Explained)

VAŠI možgani vam uravnavajo delovanje telesa. Omogočajo vam, da se učite novih zamisli, celo novih jezikov. Shranjujejo vam spomine, ki si jih nabirate skozi življenje, in jih tudi prikličejo na plan. Vendar nevrobiolog James Bower priznava: »V resnici ne vemo, kakšne vrste stroj so možgani.« Nevroznanstvenik Richard F. Thompson se strinja: »Tega, kar se je treba še naučiti, je precej več, kakor tega, kar vemo sedaj.« Želja po odkrivanju skrivnosti možganov je tako močna, da je ameriški kongres razglasil devetdeseta leta za desetletje možganov.

Bežen pogled v vaše možgane

Nagrbančena možganska skorja oziroma možganska zunanja plast je najbolj osupljiva. (Glej shemo na strani 4 in okvir na strani 8.) V tej nagubani, nekaj milimetrov debeli plasti rožnatosive snovi, je kakih 75 odstotkov vseh možganskih nevronov (živčnih celic); vseh skupaj je od 10 do 100 milijard. Nekateri znanstveniki pa pravijo, da tudi ta velika količina ne more razložiti kompleksnosti možganov.

Mnogi nevroni imajo dolgo, repu podobno obliko, ki se imenuje akson. Druga vlakna, ki se raztezajo iz nevrona, so drobni dendriti, ki so podobni vejam in vejicam brstečega drevesa. Dendriti tipičnemu nevronu omogočajo tisoče povezav z drugimi nevroni. Nevroni se drug drugega pravzaprav ne dotikajo. Čez vmesno špranjo, ki se imenuje sinaptična špranja, prehajajo majhne količine kemičnih snovi, zaradi česar je celotna struktura še kompleksnejša.

»Število mogočih kombinacij sinaptičnih povezav« v vaših možganih je »večje od skupnega števila atomskih delcev, ki sestavljajo znano vesolje«, je ocenil neki strokovnjak.

Z nevroni napolnjena skorja je morda najbolj poznani del možganov. Kaj pa deli, ki ležijo pod njo? Vaš korpus kalozum je denimo bistvena povezava med levo in desno možgansko poloblo. Blizu so: talamus (iz grške besede za sobo), skozi katerega gre večina informacij, ki jih dobijo vaši možgani, pridruženi hipotalamus (grško spodnja soba), ki pomaga uravnavati vaš krvni pritisk in telesno temperaturo, ter majhen privesek, imenovan hipofiza. Ta nadzorna žleza nadzoruje vaš endokrini sistem z izločanjem kemičnih snovi, hormonov, ki vplivajo na delovanje vseh drugih žlez v telesu. Potem imate tudi most (pons), ki obdeluje informacije o vaših gibih, in podaljšano hrbtenjačo, ki nadzoruje vaše dihanje, krvni obtok, srčni utrip in presnovo. Omenjeni deli opravljajo vse našteto, ne da bi se vi sploh zavedali, da jih imate!

Kako možgani ob tako raznovrstnih delih delujejo? In kako jih lahko kar najbolje uporabljate? Nekaj možnih odgovorov navajata naslednja članka.

[[Okvir na strani 4]

Zakaj ne potrebujemo večje glave

»Če bi bila možganska skorja gladka in nič nagubana, bi bili možgani veliki približno toliko kakor košarkarska žoga, tako pa so približno v velikosti dveh stisnjenih pesti, ležečih druga ob drugi.« (Profesorica Susan A. Greenfield)

[Diagram na straneh 4, 5]

(Lega besedila – glej publikacijo)

NEKAJ SESTAVNIH DELOV MOŽGANOV

V naravni velikosti

možganska skorja

Sorazmerno tanka zunanja plast obeh možganskih polobel.

veliki možgani

Velika zaokrožena možganska struktura. Zavzema večji del lobanje.

vidna možganska skorja

mali možgani

Struktura, ki leži na zadnjem delu možganov.

most

podaljšana hrbtenjača

NOTRANJE JEDRO

korpus kalozum

Snop živčnih vlaken, ki povezujejo možganski polobli.

talamus

hipotalamus

Nadzoruje določene nezavedne telesne funkcije.

hipofiza

[Vir slike]

Based on The Human Mind Explained, by Professor Susan A. Greenfield, 1996