Pogled v svet
Materino mleko je najboljše
»Materino mleko je najboljše zdravilo,« pravi Newsweek. »Dojenčki dobijo z dojenjem vse hranilne snovi, potrebne za pravilen razvoj možganov, zmanjša pa se tudi tveganje kakršnih koli obolenj, od alergij in infekcij do diareje, izpuščajev in pljučnice.« Ameriška akademija za pediatrijo in Ameriško združenje za prehrano zato spodbujata mamice, naj dojijo svoje novorojenčke vsaj eno leto. »Vendar pa se ta izjemni vir hrane komaj kaj uporablja,« omenja Newsweek. Zakaj? Največkrat zaradi napačnih informacij. Nekatere mamice skrbi, da ne bodo imele dovolj mleka, da bi ohranjale pri zdravju svoje dojenčke. Druge menijo, da dojenček že zelo zgodaj potrebuje druge vrste hrano. »Dejstvo pa je, da lahko večina mamic poteši vse dojenčkove potrebe glede hrane do šestega meseca starosti, ko se postopno začne dodajati tudi močnejšo hrano,« navaja članek. »In neglede na to, kaj otroci še jedo poleg tega, jim lahko do starosti dveh let koristijo protitelesca in maščobna kislina v materinem mleku.« Dojenje pa koristi tudi mamicam. Zmanjšuje namreč nevarnost obolenja za rakom na dojkah in jim po porodu pomaga hitreje shujšati.
Revščina se ne ozira na državo
Nedavna raziskava Združenih narodov odkriva, da je revščine vedno več tudi v najbogatejših državah na svetu, poroča International Herald Tribune. Mnogo ljudi v industrializiranih državah je prikrajšanih za »osnovne človekove potrebe«, kot so zaposlitev, izobraževanje in zdravstvena oskrba. Iz raziskave se vidi, da 16,5 odstotka prebivalcev Združenih držav živi v revščini. V Britaniji jih tako živi 15 odstotkov. V industrializiranem delu sveta je 100 milijonov brezdomcev, 37 milijonov brezposelnih, pri skoraj 200 milijonih pa je »pričakovana življenjska doba manjša od 60 let«.
Samo navidez ljubki
»Če mislite, da je lev ali kaferski bivol najnevarnejša žival v Afriki, potem premislite še enkrat,« navaja The Wall Street Journal. »Najnevarnejši je namreč povodni konj.« Čeprav so povodni konji v risankah in pravljicah predstavljeni kot prijazni in srečni ter so zelo priljubljeni kot igrače iz blaga, pa v Afriki umorijo več ljudi kakor katera koli druga žival. Vodniki pravijo, da je najnevarnejše mesto na celini »steza med povodnim konjem in vodo« in »naslednje morda med samico povodnega konja in njenim mladičem«. Čeprav so videti precej mirni, ko skupaj lenarijo v bližini globokih rečnih tolmunov, ljubosumno branijo svoje ozemlje in so pogosto zelo napadalni, če se jih preseneti ali izzove. So namreč zelo močni. »Pobesneli povodni konj lahko z ugrizom razpolovi krokodila in razgrize kanu na koščke,« je rekel neki vodnik. Zakaj bi se potem s kanuji vozili med povodnimi konji? Ker se tako odprejo veličastni pogledi na reko in živali na obrežju, je povedal neki vodnik, »verjetno pa tudi ni tako nevarno kot nekatere druge dejavnosti, s katerimi se turisti tu ukvarjajo, denimo skakanje z elastično vrvjo s 110 metrov visokega mostu pri Viktorijinih slapovih«.
Ponovno svarilni znaki pred holokavstom
»Danes lahko v zlorabljanju človekovih pravic ponovno zasledimo zlovešče znake, ob katerih se z grozo spomnimo temačnih dni tridesetih let tega stoletja, ko so podobni dogodki napovedovali holokavst,« je, kot navaja The Toronto Star, povedal Irwin Cotler, profesor prava na Univerzi McGill in podpredsednik Helsinške skupine za nadzor v Kanadi. Povedal je, da je v raziskavi, ki jo je Helsinška federacija za človekove pravice opravila v 41 državah, jasno viden znak za nevarnost – močno naraščanje sovražnega govorjenja proti manjšinam. Sovražnost pogosto podpihujejo sredstva javnega obveščanja in vladne publikacije, zaradi česar se potem preganja manjšine. Glede te težnje je Cotler dejal: »To je lekcija iz druge svetovne vojne, ki se je še nismo naučili.« Druga pozabljena lekcija pa je po njegovih besedah »zločin brezbrižnosti, dogovor o molčanju«.
Otroci – žrtve vojne
»Posebni predstavnik ZN Olara Otunnu je povedal, da je v zadnjem desetletju zaradi vojn in sporov izgubilo življenje dva milijona otrok, več kot milijon jih je osirotelo, še nadaljnjih šest milijonov pa je bilo hudo ranjenih ali pohabljenih,« poroča nemški dnevnik Grevener Zeitung. Varnostni svet ZN je obsodil vsako ravnanje, zaradi katerega so otroci tarče napadov. Še posebej so zaskrbljeni zaradi več kot 300.000 otrok po svetu, ki so postali vojaki. Pravijo, da so mnoge od teh prisilili v vojaško službo, in tretjina jih je deklic. Otroke vojake pogosto uporabljajo kot samomorilske ubijalce. Novo ustanovljena zveza nevladnih organizacij zahteva mednarodni dogovor, s katerim bi najnižjo starost vojakov zvišali na 18 let.
Vatikan ima spletno stran
Leta 1994 je Vatikan s podpisom pogodbe odprl svojo spletno stran na internetu. Verske storitve, kot sta neposredna spoved in posvetovanje z duhovnikom o »kakršnih koli dvomih« glede verskih zadev, je sedaj mogoče opraviti po internetu, poroča časopis El Financiero. Sedaj lahko »kiberkatoliki« na eni od strani naročijo, naj se za njih moli. Prav tako je mogoče v živo gledati papeža, kako podeljuje nedeljski blagoslov. Tu pa so tudi oglasi, ki ponujajo »posebne ugodnosti pri nakupu in prodaji religioznih pripomočkov«. »Težava je v tem, da je zelo malo katoliških strani pogosto obiskanih,« poroča El Financiero. »Vatikansko stran obišče dnevno manj kot 25 ljudi in večina teh obiskovalcev je predstavnikov katoliškega tiska.«
Raje ostanejo bolni
»Tuberkuloza še vedno umori največ ljudi po svetu,« poroča časopis Cape Times. Hitro se širi med zelo revnim prebivalstvom Južnoafriške republike, kjer letno umori več kot 13.000 ljudi in mnogim preveč bolnim prepreči, da bi delali. Slednjim je vlada odobrila denarno pomoč in poskrbela za zdravljenje proti tuberkulozi. Toda ker je delo težko dobiti in je pogosto slabo plačano, nekateri bolniki prekinejo zdravljenje, da bi še naprej dobivali denarno pomoč. »Dobijo namreč 10-krat več denarja, kakor bi ga zaslužili s priložnostnimi deli,« pojasnjuje Ria Grant, direktorica Južnoafriške organizacije za zdravljenje tuberkuloze. »Ko enkrat vidijo, koliko denarja lahko dobijo, menijo, da je boljše biti bolan kot pa zdrav.«
Zaspani vozniki
»Nekateri izvedenci pravijo, da so dremavi vozniki prav toliko nevarni kakor vinjeni vozniki,« poroča The Journal of the American Medical Association. »Vlogo zaspanosti pri [prometnih] nesrečah se večinoma podcenjuje, dremavi vozniki pa zelo ogrožajo zdravje in varnost ljudi.« Kot poroča The Toronto Star, so raziskave odkrile, da ljudje enostavno ne morejo predvideti, kdaj bodo zaspali, oziroma ne morejo oceniti, koliko so zaspani. »Spanje je potreba, podobno kot hranjenje in dihanje,« pravi Stephanie Faul, predstavnica Fundacije ameriškega avtomobilskega združenja za varnost v prometu. »Kadar vaše telo potrebuje spanec, lahko preprosto zaspite.« Kaj naj bi torej naredili vozniki, ko začnejo zehati, jim oči lezejo skupaj ali ko prične njihov avto poplesavati? »Običajni poizkusi, da bi ostali budni, kot sta denimo odpiranje okna ali glasnejši radio, preprosto ne delujejo,« omenja The Toronto Star. »Kofein pomaga ostati buden za kratek čas, vendar pa ne zmanjša človekove fizične potrebe po spanju.« Zaspanim voznikom se zato svetuje, naj na varnem kraju ustavijo in zadremajo.
Koliko bakterij?
Bakterije so pogosta oblika življenja na zemlji. Živijo v tleh pod najglobljim oceanom in 60 kilometrov visoko v atmosferi. Njihova skupna masa je večja od mase katere koli druge oblike življenja. Morda prvi resen poskus, da bi ocenili, koliko jih je, so sedaj objavili znanstveniki z Georgijske univerze v Združenih državah. Po njihovi oceni jih je 5 krat 1030. »Večina ljudi meni, da bakterije povzročajo bolezni,« omenja londonski The Times. »Vendar pa je takšnih bakterij zelo malo. Tudi če bi skupaj zbrali vse bakterije, ki živijo v vseh živalih, bi jih bilo približno en odstotek od vseh. Večina jih je ne samo neškodljivih, ampak življenjsko pomembnih, saj pomagajo pri dejavnostih, kot je prebava.« Presenetljivo pa je to, da so od 92 do 94 odstotkov vseh bakterij našli pod desetcentimetrskimi usedlinami na morskem dnu in v zemlji, globlji od devetih metrov. Pred tem so menili, da v teh plasteh skorajda ni življenja. Približno polovico čiste teže bakterije predstavlja ogljik, za življenje zelo pomemben element. »Količina ogljika, ki je shranjen v bakterijah, je skoraj enaka količini, ki je shranjena v vseh rastlinah po svetu,« pravi The Times.