Odprli so tajni arhiv

Od dopisnika Prebudite se! iz Italije

»Odprli so arhiv inkvizicije.« Tako so pisala sredstva javnega obveščanja, ko je Vatikan dovolil strokovnjakom dostop do arhiva Kongregacije za verski nauk, do leta 1965 imenovane Sveti oficij.

REČENO je bilo, da naj bi ta korak pretehtali »v luči dolgega in sistematičnega procesa zgodovinske revizije, ki jo želi Janez Pavel II. dokončati še pred letom 2000«.a Zakaj tolikšno zanimanje za ta arhiv? Kakšne skrivnosti naj bi bile v njem?

Sveti oficij je leta 1542 ustanovil papež Pavel III. To papeško agenturo za zatrtje »krivoverstva« so imenovali tudi rimska inkvizicija, da bi jo ločili od španske, ki so jo uvedli 1478. leta.b Adriano Prosperi, strokovnjak s tega področja, pove, da naj bi se kardinalska kongregacija, ki je začela delovati leta 1542, »ubadala z vprašanjem krivoverstva znotraj celotnega krščanstva«. Od obeh inkvizicij, ki sta delovali v 16. stoletju, deluje samo še rimska, dasi pod drugim imenom in z drugačnimi nalogami.

Inkvizicijska poročila so zbirali. Tako so sčasoma formirali tajni arhiv svetega oficija. Leta 1559 so ga oplenili nekateri prebivalci Rima, ki so bili ogorčeni nad »proslavljanjem« smrti papeža Pavla IV., saj so ga imeli za glavnega zagovornika rimske inkvizicije. Napoleon I. je leta 1810, po zmagi nad Rimom, dal arhive prenesti v Pariz. Tedaj, in ko so jih vračali papežu, se je veliko gradiva izgubilo ali uničilo.

Kaj je v arhivu?

Arhiv obsega več kot 4300 listin in je spravljen v dveh prostorih blizu bazilike sv. Petra. Po besedah kardinala Josepha Ratzingerja, načelnika te vatikanske agenture, se zadeve, ki jih vsebuje arhiv, posredno navezujejo na zgodovinska sporna vprašanja, vendar pa »so predvsem teološke narave«.

Zgodovinarji soglasno menijo, da ni pričakovati, da bi arhiv veliko razkril. Profesor Prosperi pravi, da sicer obstajajo zapisniki z zasedanj rimske inkvizicije, vendar pa »manjkajo dokumenti, poročila in skoraj vsi zapisniki s sodnih razprav. Večino listin so uničili v Parizu med letoma 1815 in 1817, po ukazu monsignorja Marina Marinija, ki so ga poslali iz Rima, da bi vrnil dokumente, ki jih je odnesel Napoleon.«

Vatikan je strokovnjakom dovolil dostop do dokumentov, ki so jih zbrali do smrti Leona XIII., julija 1903. Vendar pa morajo raziskovalci v ta namen pokazati priporočilna pisma verskih oziroma akademskih oblasti.

Kritika

Čeprav so ljudje novico o odprtju arhivov na splošno odobravajoče pozdravili, pa je bilo slišati tudi kritične glasove. Ker so na razpolago le dokumenti iz časov pred 1903. letom, se katoliški teolog Hans Küng sprašuje: »Ali je ravno leto 1903 tisto leto, ko postane zadeva zanimivejša, saj je papež Pij X. tega leta, ko je šele sedel na papeški tron, začel z antimodernistično kampanjo, ki je terjala življenje cele vrste teologov in spravila v težave škofe v Italiji, Franciji in Nemčiji ter tako nešteto ljudi odtujila od cerkve?«

Zgodovinar prava, Italo Mereu, pravi, da Kongregacija za verski nauk kljub spremenjenemu imenu in odprtju arhivov »dela enako, kot je delovala stara inkvizicija, po vseh starih metodah«. Tako na primer tistim, zoper katere teče preiskava, ne dovoljuje, da bi videli dokumente, ki govorijo o njih.

‚Nič ni skrivnega, kar se ne bo zvedelo‘

Zgodovinarji večinoma ne pričakujejo, da bodo v »arhivih inkvizicije« odkrili kaj senzacionalnega. Kljub temu pa je zanimivo, da se katoliška cerkev čuti obvezna podrediti javnomnenjski sodbi.

Kajpak je daleč pomembnejše, kaj si o tem misli Bog. Ob določenem času bo izvršil obsodbo zoper religijo, ki trdi, da je krščanska, a je z zlohotno inkvizicijo stoletja in stoletja kršila Božje zapovedi in onečaščala sporočilo Jezusovega nauka. Inkvizicija je nešteto nedolžnih ljudi strašno mučila in pobila samo zato, ker niso sprejeli cerkvenih naukov ali navad. (Matevž 26:52; Janez 14:15; Rimljanom 14:12)

Ne glede na to, kako natančno bodo strokovnjaki analizirali arhivsko gradivo, bo analiza še vedno nepopolna. Nasprotno od tega pa je »ni [. . .] stvari, ki bi se lahko skrila pred njim. Pred njegovimi [Božjimi] očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.« (Hebrejcem 4:13, Ekumenska izdaja) Zato je Jezus glede verskih voditeljev, ki so mu nasprotovali, lahko svojim učencem rekel: »Ne bojte se jih torej; kajti nič ni prikritega, kar se ne bo odkrilo, in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.« (Matevž 10:26)

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 12]

Palača Svetega oficija v Rimu v Italiji

Risbe: From the book Bildersaal deutscher Geschichte