Beseda ali dve o vremenu

VREME vpliva na vaše življenje, ne glede na to, kje živite in kdo ste. Če kaže, da bo dan vroč in sončen, si nadenete lahka oblačila. Če je mrzlo, sežete po plašču in klobuku. Dež? Že imate v rokah dežnik.

Včasih nas vreme razveseli, drugič razočara. Tu in tam postane celo ubijalec, ki pustoši v obliki orkana, tornada, suše, snežnega meteža ali monsuna. Naj ga imamo radi, ali pa ga sovražimo, naj smo nanj besni, ali se zanj ne menimo, vedno je tu. Od rojstva do smrti vpliva na naše življenje.

Nekdo je nekoč duhovito pripomnil: »Vsi se pogovarjajo o vremenu, toda nihče zanj nič ne naredi.« In res je bilo doslej videti, da vremena nikakor ne moremo spremeniti. Vendar pa vedno več znanstvenikov temu ne verjame več. Pravijo, da bomo s tem, ko v ozračje spuščamo ogljikov dioksid in druge pline, spremenili dolgoročni vremenski vzorec – podnebje.

Kakšna pa bo po mnenju znanstvenikov ta sprememba? Najavtoritativnejši odgovor morda lahko da Medvladna komisija za podnebne spremembe (MKPS), ki se sklicuje na izvedensko mnenje več kot 2500 klimatologov, gospodarstvenikov in specialistov za analize tveganja iz 80 dežel. V poročilu za leto 1995 je ta komisija sklenila, da se Zemljino podnebje segreva. Če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da se bo v naslednjem stoletju temperatura zvišala celo za 3,5° C.

Nekaj stopinj več morda še ne zveni tako hudo, vendar je majhna temperaturna sprememba svetovnega podnebja lahko pogubna. Sledi nekaj napovedi, ki jih mnogi predvidevajo za prihajajoče stoletje.

Skrajnostni vremenski pojavi na posameznih področjih. Ponekod so lahko daljše suše, drugod pa močnejša deževja. Nevihte in poplave lahko postanejo še hujše in večje, orkani še bolj uničujoči. Poplave in lakote so terjale že milijone žrtev, globalno segrevanje pa bi jih lahko še več.

Več nevarnosti za zdravje. Več jih lahko zboli in umre zaradi bolezni, povezanih z vročino. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije se lahko z globalnim segrevanjem še bolj razmnožijo insekti, ki prenašajo tropske bolezni, kot sta malarija in denga. Poleg tega se lahko zaradi sprememb dežnih in snežnih padavin ponekod zmanjša tudi količina sladke vode, zaradi česar pa se lahko pojavi več z vodo in s hrano povezanih bolezni oziroma zajedalcev.

Ogroženi naravni življenjski prostori. Višje temperature in spremembe padavin lahko ogrozijo tudi gozdove in močvirja, ki prečiščujejo zrak in vodo. Gozdni požari pa so lahko pogostejši in obsežnejši.

Dvig morske gladine. Če s kakimi dragimi projekti ne bomo zadržali morja, se bodo morali tisti, ki živijo ob obali, preseliti. Nekateri otoki so v nevarnosti, da jih morje popolnoma zalije.

Ali so takšne bojazni upravičene? Ali se Zemljino podnebje res segreva? Če se, ali so za to krivi ljudje? Ker je torej toliko tega v nevarnosti, ni čudno, da se izvedenci tako zavzeto lotevajo teh vprašanj. Naslednja članka obravnavata nekaj s tem povezanih problemov in vprašanje, ali bi sploh morali biti zaskrbljeni glede prihodnosti našega planeta.