Mladi vprašujejo:
Kaj lahko storim, če mi prijatelj ne da dihati?
»Moja prijateljica ravna z mano tako, kot da sem njena last. Sploh mi ne da dihati.« (Hollie)
»JE PRIJATELJ, ki je zvestejši od brata,« pravi modri pregovor. (Pregovori 18:24) In če imaš prijatelja, ki ima enako prepričanje, enak smisel za humor oziroma enake interese kot ti, je povsem naravno, da si želita biti skupaj. Mladenka Caroline pravi: »Z nekaterimi v občini smo tesni prijatelji zato, ker skupaj delujemo v krščanskih dejavnostih.« Caroline je Jehovova priča in en mesec si je določila za to, da bo oznanjevalskemu delu namenila 60 ur. Njeni prijatelji pa so si zadeve organizirali tako, da so jo pri tem delu podpirali!
Toda čeprav je druženje po svoje koristno, se ga lahko včasih naveličaš. Na začetku omenjena Hollie se počuti, kot da ji ena od prijateljic ne da dihati. In ni edina, ki tako čuti. Hollie opaža: »Videti je, da se to dogaja tudi drugim mladim. Vedno tičijo skupaj, dokler se hudo ne sprejo. Potem pa se več tednov ne pogovarjajo.«
Težava je v tem, da prijatelju ni enostavno povedati, da se čutiš utesnjenega in da potrebuješ več zasebnosti. Morda te je strah, da boš prizadel njegove občutke. Prav tako pa te je morda strah, da boš ogrozil vajin odnos. Toda če bosta v prijateljstvo vpletla razumno mero zasebnosti, vama bo to prej koristilo kot pa škodovalo.
Naj ponazorimo: v enem od sydneyjskih javnih parkov (Avstralija) so morali neko visoko drevo ograditi z žično ograjo. Zakaj? Ker so množice obiskovalcev postopoma teptale zemljo in dušile rast korenin. Drevo bi brez zaščite usahnilo. In enako je s prijateljstvom. Preveč druženja lahko uduši ta odnos. Kralj Salomon je napisal: »Redkoma zahajaj v bližnjega svojega hišo, da se te ne naveliča in te ne črti.« (Pregovori 25:17)
Potrebujemo čas zase in zasebnost
Zakaj je Salomon to rekel? Najprej zato, ker vsi potrebujemo čas zase in zasebnost. Celo Jezus Kristus je čutil potrebo po tem. Čeprav si je bil z učenci zelo blizu, je kdaj pa kdaj ,sam posebej odšel molit‘. (Matevž 14:23; Marko 1:35) Bogaboječi Izak si je prav tako vzel čas za to, da je bil sam. (1. Mojzesova 24:63) In tudi ti potrebuješ nekoliko časa zase, da poskrbiš denimo za domačo nalogo, hišna dela in osebno preučevanje Biblije. Če so tvoji prijatelji premalo razumevajoči in prezirajo tvoje potrebe po tem, lahko kaj hitro pride do slabe volje.
Naj te torej ne bo strah prijatelju povedati, da potrebuješ nekaj časa zase. Krščanska ljubezen »ne išče svojega«, zato bo pravi prijatelj navadno skušal biti razumevajoč. (1. Korinčanom 13:4, 5; Pregovori 17:17) Neka mladenka je napisala: »Ko sem se pripravljala na zaključne izpite, so me moji prijatelji zelo podpirali in bili razumevajoči. Kadar sem potrebovala čas za učenje, mi jih ni bilo težko prositi, naj odidejo. S svojimi prijatelji sem brez težav odkrita, saj vedo, da imamo vsi svoje odgovornosti.«
Zlato pravilo pa seveda zahteva, da si tudi ti razumevajoč do svojih prijateljev. (Matevž 7:12) Neka mladenka z imenom Tamara piše: »Sama imam veliko odgovornosti, in to mi je vsekakor pomagalo, da se še bolj zavedam, da tudi moja prijateljica potrebuje čas zase.« In kadar ji doma naložijo kako delo, je njeni prijatelji ne spodbujajo, naj ga nahitro opravi ali pa ga pusti za kasneje. Namesto tega, pravi Tamara, »mi navadno pomagajo opraviti delo, da lahko potem skupaj kaj počnemo«. Kako dragoceni so takšni nesebični prijatelji in kako koristno je uporabljen čas, ki ga preživijo skupaj!
»Razširite se«
Je pa še en razlog, zakaj je v prijateljstvo modro vplesti nekoliko zasebnosti. Kadar ves svoj čas in čustva namenjamo negovanju samo enega prijateljstva, lahko kaj hitro prezremo tudi druge pomembne odnose, denimo naš odnos s starši, telesnimi brati in sestrami ter drugimi kristjani. Zelo pa omejimo tudi svojo čustveno in duhovno rast. Biblija pravi: »Železo se z železom ostri, in mož ostri pogled drugemu.« (Pregovori 27:17) Očitno je torej, da se lahko ,izostriš‘ samo do neke mere, če se družiš le z eno osebo, še posebej, če je ta tvoj vrstnik.
Biblija nas zato svari pred tem, da ne bi postali pristranski, ozkogledni oziroma izbirčni pri izbiri prijateljev. Spodbuja nas, naj ,se razširimo‘. (2. Korinčanom 6:13) Knjiga Moods and Feelings svetuje: »Četudi imaš z nekom prav poseben odnos, je pomembno, da si vzameš čas tudi za druge prijatelje.«
Tega nasveta pa ni vedno lahko udejanjati. Krščanski mladenič Michael pravi: »S Troyem sva vse počela skupaj, tako v občini kot v prostem času. Bila sva neločljiva. Nato pa se je v občino priselil še en mlad Priča. Skupaj sva želela služiti kot polnočasna oznanjevalca, zato sva se začela več družiti.« In kakšen je bil izid? »Troy je nehal govoriti z mano,« pravi Michael. »Prizadeval sem si zadevo urediti, a je bilo vse zaman, zato sem tudi jaz nehal govoriti z njim. To je trajalo kako leto.« Njuno prijateljstvo je opisal kot »ljubosumno posesivno«.
Prijatelji, ki imajo razumen odnos, ne ravnajo drug z drugim kot s svojo posestjo. Zato se boš moral s svojim prijateljem, če se ta ne strinja s tvojimi prizadevanji, da bi se razširil, odkrito pogovoriti. Morda mu boš moral samo zagotoviti, da še vedno ceniš njegovo oziroma njeno prijateljstvo. Zagotovi mu, da bosta stvari še naprej počela skupaj.
Res pa je, da bo morda trajalo kar nekaj časa, preden se bo tvoj prijatelj na to prilagodil. Šestnajstletno Zaneto je denimo začela mučiti ljubosumnost, ko se je njena tesna prijateljica začela družiti z drugimi. Toda »z molitvijo in osebnim preučevanjem«, kot pravi sama, ji je te občutke uspelo premagati. Tako je lahko ohranila tesen odnos s svojo prijateljico. Tudi Michaelov prijatelj Troy je premagal začetno ljubosumnost, in znova sta postala dobra prijatelja. Morda bo enako storil tudi tvoj prijatelj. Resnično, če se razširite, boste nazadnje imeli od tega vsi korist. Sedemnajstletna Debbie ugotavlja, da so tisti, ki so postali prijatelji njenih prijateljev, »pogosto postali tudi moji prijatelji«.
Kaj pa, če se tvoj prijatelj preprosto ne želi sprijazniti s temi spremembami v vajinem odnosu? Lahko da ne boš imel druge izbire, kot da bosta šla vsak svojo pot. Toda zakaj se ne bi, preden skleneš, da je vse končano, o zadevi pogovoril s svojimi starši? Navsezadnje so ti ravno bogaboječi starši najtesnejši prijatelji. In mogoče ti lahko postrežejo z učinkovitimi predlogi, ki ti lahko pomagajo rešiti prijateljstvo, ne da bi to kakor koli vplivalo na tvojo potrebo po zasebnosti.
Druži se s pravimi prijatelji
Toda pazi: razširiti se ne pomeni, da si nekritičen pri izbiri svojih prijateljev. V neki knjigi o prijateljstvu piše: »Povsem naravno je, da postaneš podoben ljudem, s katerimi se veliko družiš. Včasih se to lahko zgodi, ne da bi se tega zavedal. Morda začneš razmišljati in ravnati kot tvoji vrstniki, ne glede na to, kako morda čutiš ti osebno. Tako lahko ima skupina sovrstnikov, s katerimi se družiš, oblast nad tabo.« Biblija je na to opozorila že pred več tisoč leti, saj v njej piše: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20)
V šoli oziroma na delovnem mestu se moraš morda družiti z ljudmi, ki ne želijo služiti Jehovu. Toda ko si izbiraš tesne tovariše, se spomni biblijskega nasveta: »Slabi tovariši pokvarijo dober značaj.« (1. Korinčanom 15:33, Today’s English Version)
Zapomni pa si tudi, da je prijateljstvo z našim Stvarnikom, Bogom Jehovom, pomembnejše od katerega koli človeškega prijateljstva. Prej omenjena Debbie ima veliko dobrih prijateljev. Kljub temu pa svetuje: »Naj bo Jehova vedno na prvem mestu.« Prav to je naredil zvesti Abraham starega časa, in Jehova ga je še posebej imenoval ,moj prijatelj‘. (Izaija 41:8) Razmisli pa še o tem: Jehova ti ne zavida, ker se družiš s svojimi prijatelji, ki ga prav tako ljubijo. V resnici te k temu spodbuja. On je zares pravi Prijatelj!
[Slika na strani 18]
Pravi prijatelji drug drugemu priznavajo, da potrebujejo čas zase