Rastlinska raznolikost izginja — zakaj?

NA Kitajskem so 1949. leta gojili skoraj 10.000 različnih vrst pšenice, 1970. pa le še 1000. V Združenih državah se je od 7098 različnih vrst jabolk, ki so jih po poročilih gojili med letoma 1804 in 1904, izgubilo kakih 86 odstotkov. Zraven tega Poročilo o stanju svetovnega rastlinskega genetskega bogastva za prehrano in kmetijstvo pravi, da »95 odstotkov vrst zelja, 91 odstotkov vrst poljske koruze, 94 odstotkov vrst graha in 81 odstotkov vrst paradižnika po vsem videzu ne obstaja več«. O podobnih statistikah poročajo v državah po vsem svetu. Zakaj tolikšen upad? Nekateri pravijo, da sta za to najbolj kriva širjenje sodobnega komercialnega kmetijstva in njemu sledeče opuščanje majhnih družinskih kmetij, zaradi česar se je izgubila velika tradicionalna raznolikost pridelkov.

Zaradi izgubljene rastlinske raznolikosti je nevarnost, da bo pridelek slab, precej večja. Pomislite denimo na irsko veliko lakoto zaradi pomanjkanja krompirja med letoma 1845 in 1849, ko je rastlinska bolezen uničila večino krompirjevega pridelka in je zaradi stradanja umrlo kakih 750.000 ljudi. Biološki povod za to nesrečo? »Genetska enoličnost,« pravi poročilo Združenih narodov.

V 1970-ih in 1980-ih letih so za to, da bi zbrali in zaščitili rastlinsko genetsko bogastvo, po vsem svetu zgradili več kot 1000 genskih bank. Toda številne od njih so se hitro kvarile in nekaj so jih že pozaprli. Po poročilih ima samo 30 dežel primerno opremo za varno dolgoročno uskladiščenje in hranjenje rastlinskih semen.

Biblija obljublja, da bo Jehova pod Kristusovo kraljestveno vlado »pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini, s sočnimi in mozgatimi jedmi«. (Izaija 25:6, SSP) Kako srečni smo lahko, da bo Bog Jehova, »ki daje hrane vsemu mesu« in je Stvaritelj genetske raznolikosti, zadovoljil vsako človekovo hranitveno potrebo! (Psalm 136:25; 1. Mojzesova 1:29)