Zakaj so diamanti tako dragi?

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ ŠPANIJE

VČASIH lahko lepoto odkrijemo. Spet drugič jo moramo ustvariti. Diamant pa mora biti oboje, odkrit in ustvarjen.

Surovi diamanti so gotovo čudovita naravna stvaritev. Močan pritisk in visoka temperatura pod zemljino skorjo počasi preoblikujeta navaden ogljik v trde prozorne kristale. Vendar je te redke kamne pogosto težko najti. Pri iskanju teh dragocenosti so ljudje izkopali nekatere največjih jam na zemlji, posejanih po avstralski, južnoafriški in sibirski pokrajini. Da bi dobili le nekaj diamantov, težkih približno 32 karatov, je treba prekopati in presejati tudi po sto ton zemlje!

Ko diamant odkrijejo, mora vešč rokodelec skrbno izklesati njegovo skrito lepoto, da lahko ta potem krasi prstan ali ogrlico.

Seveda ves ta trud in strokovno znanje nista poceni. Vendar je za večino žensk, in moških, diamant vreden svoje cene, še posebej če je darilo soprogi ali zaročenki in pomeni trajno vdanost. Zaradi svoje lepote in romantičnosti je postal najdragocenejši kristal na zemlji.a

Obisk Antwerpna

Ob obisku belgijskega Antwerpna, mesta, katerega blaginja je zelo odvisna od diamantov, se mi je prebudilo zanimanje za te edinstvene kamne. ‚Zakaj,‘ sem premišljeval, ‚so diamanti tako privlačni? V čem je skrivnost njihove izdelave?‘

Da bi dobil odgovore na ti vprašanji, sem se pogovarjal z Dirkom Lootsom, čigar družina se že tri generacije ukvarja s trgovanjem z diamanti. »Antwerpnu pravimo najboljši diamantov prijatelj,« pojasnjuje, »saj je eden glavnih svetovnih diamantnih središč. Prišel si torej na najboljše mesto, kjer lahko odkriješ skrivnosti izdelovalca diamantov.«

Najprej mi je pokazal celo pest surovih, pravkar kupljenih diamantov. Čeprav so stali 350.000 ameriških dolarjev, na prvi pogled niso dajali kdove kakega vtisa. Bolj so bili podobni prgišču steklenih drobcev. Toda podrobnejši pogled mi je odkril notranji blesk, ob katerem sem zaslutil lepoto, ki jo lahko razkrije brusilec diamantov. Začel sem dojemati njihovo privlačnost.

»Včasih ko vidim kak velik surov diamant, občutim neki čar, skorajda podoben čustveni navezanosti,« priznava Dirk. »Podzavestno želim ta kamen kupiti. Spominja me na Jezusovo prispodobo o človeku, ki je našel čudovit, tako dovršen biser, da je bil zanj pripravljen prodati vse, kar je imel, da bi ga kupil. Tako daleč še nikoli nisem šel,« se je nasmehnil, »a moram priznati, da nekateri izvrstni kamni odkrivajo posebno privlačnost tudi nam, ki jih kupujemo in prodajamo že celo življenje. Seveda pa izdelovanje dragulja iz surovega kamna, pa naj ta daje še tolikšen vtis, ni brez pasti.«

Glajenje surovega diamanta

Slišal sem že, da se neprecenljivi kamen lahko neprevidnemu brusilcu diamantov zdrobi. Zanimalo me je, ali se to pogosto zgodi. »Takšen pripetljaj ni tako redek,« priznava Dirk. »Tudi se to ne dogaja le pri razkolu kamna. Celo gladilec diamanta se lahko nehote dotakne gletze ali notranje hibe in kamen uniči. Zato surov kamen vedno skrbno pregledamo s polarizirano svetlobo, ki odkrije vsa kočljiva mesta. Vendar pa na žalost noben sistem ni popolnoma zanesljiv.

Čeprav je zdrobljen diamant naša najhujša nočna mora, pa to ni edina težava. Včasih kamen po brušenju in glajenju ploskvic potemni in mu tako vrednost pade. Vedeti pa moraš, da je treba surovi kamen pogosto obrusiti tudi za 60 odstotkov ali več, da bi dobili prvovrstni dragulj.«

Dokler nisem razumel celotnega postopka izdelave diamanta, se mi je zdelo, da gre v nič mnogo denarja. Dirk mi je pokazal velik diamant v obliki srca, ki so ga pravkar obrusili in zgladili. »Ali vidiš, kako se iskri?« me je vprašal. »Ta ‚žar‘ v njegovi notranjosti pravzaprav ni nič drugega kot lom svetlobe.

Vse, kar mora rokodelec storiti, je, da obrusi vse ploskvice tako, da se svetloba v kamen ulovi in nato odbije k opazovalcu. Nekateri tradicionalni rezi, kot je okrogli rez, so pri tem najučinkovitejši. Toda celo fantazijske oblike, kot je tale diamant srčaste oblike, naj bi odbijale, kolikor je le mogoče največ svetlobe. V tem je bistvo umetnosti izdelovalca diamanta. Neki znani izdelovalec si je celo izbral geslo ‚Čar naredi izdelava‘.«

»Kako pa se odločite, po katerem rezu boste diamant brusili?« sem vprašal Dirka. »Najprej si zelo natančno ogledamo izvirni kamen, ki ga kupimo,« je dejal. »In to res natančno! Spominjam se nekega velikega kamna, ki smo ga ogledovali cel mesec, preden smo se dokončno odločili o rezu. Včasih je to lažje, ker surovi kamen že sam narekuje oblikovanje določenega reza. Vsakokrat pa je cilj to, da določimo najboljši rez za posamezen kamen, tako da ga kar najmanj izgubimo. Vendar vsaka zbrušena ploskvica, značilen diamant jih ima več kot 50, pomeni izgubo teže.«

Dirk me je nato prosil, naj si pozorno ogledam neki kamen. »Ali vidiš tisto nečistost desno zgoraj?« me je vprašal in mi podal lupo, draguljarjevo povečevalno steklo. V enem kotu dragulja sem opazil nekaj zarezic, podobnih tistim v razpokanem ogledalu. »Takšne hibe zelo zbijejo ceno diamantu. Lahko jih seveda izbrusimo, a to bi pomenilo preveliko izgubo kamna. Če razpoka ni vidna s prostim očesom, lahko kamen še vedno prodamo po nižji ceni.«

Zanimalo me je, zakaj so ti tako drobceni kamni tako zelo dragoceni. Seveda, na to vpliva kar nekaj dejavnikov.

»Fraza ‚Diamant je večen‘ je, čeprav je to le oglaševalno besedilo, na splošno resnična,« je dejal Dirk. »Diamanti se ne ponosijo, njihov sijaj ne pojenja. So redki, čeprav ne tako zelo, kakor so bili včasih, in čudoviti, o tem ni dvoma! Vendar je morda najpomembnejši dejavnik, ki določa njihovo ceno, svetovno povpraševanje po njih. Na to zelo vpliva oglaševanje.«

»Zakaj si ženska želi diamantni prstan?« se je zamislil Dirk. »Verjetno diamante povezuje z ljubeznijo in romantiko. Diamant je nekaj posebnega, nekaj, kar bo večen zaklad, ki jo bo spominjal na ljubezen, ki bo, tako upa, trajala toliko kot ta diamant. To zamisel ali mistiko, kakor bi ji nekateri rekli, kar spretno negujejo. Leta 1995 so za oglaševanje sporočila, zaradi katerega ljudje povsod po svetu kupujejo diamante, porabili kakih 180,000.000 ameriških dolarjev.«

Diamantova vrednost

»Verjetno je cena dokončanega dragulja odvisna od njegove velikosti,« sem pripomnil. »Ni povsem tako preprosto,« je odvrnil Dirk. »Trgovci z diamanti imajo navado reči, da je cena diamanta odvisna od štirih dejavnikov: reza, karata, barve in čistosti. Vsak od teh vpliva na lepoto in s tem tudi na ceno kamna.

Začnimo z rezom. Dober rez je umetnost, kip v malem, bi lahko rekli. Pobliže si oglej tale srčasti diamant, ki si ga občudoval. Rez ni med najenostavnejšimi, treba pa je tudi žrtvovati več izvirnega kamna kakor pri drugih rezih. Bodi pozoren na to, kako so vse ploskvice nameščene simetrično, da bi poudarile lepoto dragulja. Za tale diamant bi rekli, da ima izvrsten rez.

Nate je najprej naredila vtis njegova velikost in to je tudi razumljivo, saj je velik, 8-karatni kamen. Mimogrede, en karat tehta dve desetini grama, tako da določimo karatnost preprosto s tem, da kamen stehtamo. Na splošno rečeno, več karatov pomeni večjo vrednost diamanta, vendar bosta na ceno vplivali tudi barva in čistost.

Diamanti, ki jih dobimo, so različnih oblik in barv, kakor si že opazil v prgišču surovih kamnov. Najprej jih razporedimo po barvi. Bolj ko so brezbarvni, vrednejši so. Nekaj kamnov pa ima, kakor mi temu pravimo, izbrane barve, roza, modro ali rdečo, in zaradi tega so dražji od brezbarvnih, saj so izjemno redki.

Naposled moramo kamen razporediti po čistosti. Če ga ocenimo za brezhibnega, to pomeni, da četudi vanj pogledaš z lupo, ne boš opazil nobene hibe. Tako so diamantov rez, čistost in barva lahko ravno toliko pomembni kakor njegova teža v karatih. Naj ti za primer povem, da so leta 1995 dali na ogled morda doslej največji brušeni diamant (546,67 karatov). Toda kljub svoji velikosti, je skoraj tolikšen kakor žogica za golf, zaradi manjše čistosti in rumenkasto rjave barve ni najdragocenejši diamant na svetu.«

Preden sem zapustil Antwerpen, sem se pogovarjal s Hansom Winsom, ki je v diamantni industriji delal 50 let. Imel sem še eno vprašanje, s katerim sem želel izvedeti, kaj je v diamantih tako posebnega.

»Majhni kamni me ne privlačijo tako zelo, saj jih lahko oblikuješ celo strojno,« je odvrnil. »Prevzemajo me veliki diamanti. Vsak kamen je drugačen – edinstvena stvaritev, ki jo v milijonih let proizvede ognjeniški pritisk na ogljik. Pri preučevanju kamna lahko dejansko vidite linije rasti, nekako podobne tistim v drevesnem deblu. Izkušeni trgovec vam bo znal celo povedati, iz katerega rudnika je.

Diamantnemu rokodelcu je takšen kamen tisto, kar je kos marmorja kiparju. V svojih mislih že vidi, kaj lahko iz njega ustvari. V domišljiji ga brusi in gladi in pokaže se veličasten dragulj. Rad razmišljam o tem, da bo njegova končna umestitev v prstan ali ogrlico prinesla enako radost tudi njegovemu lastniku.«

Po vsem rečenem in storjenem je to tisto, zaradi česar se tako izplača izdelati diamant.

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 15]

Osemkaratni srčasti diamant (kamni niso v merilu)

Hruškasti rez

Rez »kardinalski klobuk«

Določanje karatne teže neobdelanih kamnov

Razporejanje surovih diamantov po barvi

Pregledovanje ploskvic, da bi ugotovili, ali jih je še treba gladiti