Ko besede postanejo orožje

»Kdor Nepremišljeno Govori, Prebada Kakor Meč.« (PREGOVORI 12:18, EI)

»ZAČELO se je v tednih po poroki,« pripoveduje Vesna.a »Mož me je obmetaval z neprijaznimi opazkami, podcenjevalnimi pripombami in me skušal ponižati. Ni me imel za sebi enakovredno. Njegov hitri um in jezik sta lahko preobrnila in izkrivila vse, kar sem rekla.«

Vesna je bila v zakonu izpostavljena zahrbtni vrsti napada, ki ne pušča vidnih ran in zbuja kaj malo sočutja. Razmere se žal s časom niso zboljšale. »Sedaj sva poročena že več kot 12 let in niti en sam dan ne mine, da ne bi bil do mene kritičen ter sarkastičen, da ne bi grobo, vulgarno govoril.«

Biblija ne pretirava, ko pravi, da je jezik lahko »zlo neukrotno [. . .], poln smrtnega strupa«. (Jakob 3:8; primerjaj Psalm 140:3.) To še posebej velja v zakonu. »Kdor koli je rekel ,Palica in kamni mi lahko zlomijo kosti, besede pa me nikoli ne morejo poškodovati‘, se je hudo zmotil,« pravi žena Karla. (Pregovori 15:4)

Tarča besednega napada pa so lahko tudi možje. »Ali sploh veste, kako je živeti z žensko, ki ti stalno govori lažnivec, bedak ali še vse kaj hujšega?« sprašuje Grega, čigar štiriletni zakon gre proti razvezi. »V uglajeni družbi ne morem ponoviti, kaj vse mi reče. Zato z njo ne morem govoriti in zato na delu ostajam tako dolgo. To je veliko varnejše, kakor priti domov.« (Pregovori 27:15)

Pavel je tako povsem utemeljeno svaril kristjane: »Vpitje in preklinjanje [žaljivo govorjenje, NW] izgini od vas.« (Efežanom 4:31) Kaj pa je »žaljivo govorjenje«? Pavel ga razlikuje od ,vpitja‘ (grško kraugé), ki pomeni samo povzdigniti glas. »Žaljivo govorjenje« (grško blasphemía) se nanaša bolj na vsebino sporočila. Če je neko govorjenje tiransko, zlonamerno, poniževalno ali sramotilno, potem je to žaljivo govorjenje – pa naj človek zavpije ali zašepeta.

Besedne rane

Grobo govorjenje lahko slabi zakon, prav tako kakor lahko morski valovi razjedajo trdno skalo. »Hujši ko je in dlje ko traja,« piše dr. Daniel Goleman, »večja je nevarnost. [. . .] Kritiziranje, ki preide v navado, ter prezir oziroma gnus so nevarni znaki, saj kažejo, da si je mož ali žena tiho ustvaril najslabšo sodbo o svojem partnerju.« Ko med možem in ženo naklonjenost upade, sta le še, kot navaja neka knjiga, »poročena zakonsko, ne pa čustveno«. Sčasoma pa se kaj lahko zgodi, da sploh nista več poročena.

Zmerjalno govorjenje pa lahko prizadene več kot le zakon. Biblijski pregovor pravi: »Bolečina srca pa tare duha.« (Pregovori 15:13) Posledica stalne poplave besed, ki ranijo, je stres, in ta lahko zelo slabo vpliva na zdravje. Tako so na primer z raziskavo na washingtonski univerzi (ZDA) odkrili, da je ženska, ki jo kdo stalno zmerja, bolj nagnjena k prehladom, težavam z mehurjem, kandidiazi in želodčnočrevesnim motnjam.

Mnoge žene, ki prenašajo besedne in telesne udarce, pravijo, da lahko besede bolj prizadenejo kakor udarci. »Poškodbe od njegovih udarcev se bodo sčasoma pozdravile in izginile,« pravi Tanja, »nikoli, prav nikoli, pa ne bom pozabila, kaj je rekel o mojem videzu, o tem, kako kuham in skrbim za otroke.« Petra čuti precej podobno. »Vem, da je slišati noro,« pravi, »a raje bi videla, da me udari in opravi z zadevo, kot pa da se gre dolge ure te umske igre.«

Toda zakaj nekateri napadajo in obsojajo tistega, za katerega pravijo, da ga ljubijo? Naslednji članek govori o tem.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

»Raje bi videla, da me udari in tako opravi z zadevo, kot pa da se gre dolge ure te umske igre«

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

»Ali sploh veste, kako je živeti z žensko, ki ti stalno govori lažnivec, bedak ali še vse kaj hujšega«