Pisma bralcev

Trpeči otroci Vaša serija člankov »Kakšno je upanje za otroke« (8. avgust 1994) je bila stvarna in zelo dobro napisana. Ko sem brala o teh strašnih doživetjih in smrtonosnih boleznih, kakor tudi o groznih življenjskih razmerah, ki jih mnogi otroci prenašajo, me je to užalostilo. Toda bila sem radostna, ko sem prebrala o resničnem upanju za otroke, ki se bo uresničilo, ko bo človeštvu zavladalo Božje kraljestvo.

D. G., Papua Nova Gvineja

Starši, ki pomagajo Še prav posebej se vam zahvaljujem za serijo člankov »Starši, pomagajte!« (8. november 1994) Nedavno je ravnateljica šole, v katero hodi moja najmlajša hči, s skupino staršev razpravljala o dobri komunikaciji med staršem in učiteljem. Ravnateljici sem nesel to revijo in takoj jo je prebrala. Čez dva tedna mi je hči prinesla mesečni šolski bilten. Natisnili so del članka o dobri komunikaciji, tako bodo te informacije koristile celotni skupnosti.

W. B., Združene države

Težavni otroci Za članke »Razumeti težavne otroke«, ki sem jih brala v izdaji od 8. marca 1995, sem vam iskreno hvaležna. Moj sin ima HMPP (hiperaktivno motnjo pomanjkanja pozornosti). Leta sem se spraševala, kaj sem naredila narobe, da imam tako zelo težavnega otroka. Z njim sem preučevala Biblijo in skrbela za vse njegove potrebe, toda vsako jutro me je bilo strah zbuditi ga in ga kasneje priti v šolo iskat. Upam, da bodo te informacije pomagale vsem tistim, ki so v stiku z otroki, ki imajo HMPP.

E. W., Združene države

Pred šestimi meseci sva ugotovila, da najin sin trpi zaradi HMPP-ja. Pri dveh letih je pravi tornado. Na krščanskih shodih ne zna sedeti mirno, suva druge, teka naokoli ter se vedno znova poškoduje. Nekateri so se od nas oddaljili in celo dobri prijatelji si ne morejo kaj, da ne bi včasih pripomnili kaj bolečega. Hvala vam, ker ste to težavo tako razumevajoče opisali.

R. F., Nemčija

1914 Ravnokar sem prebral vaše članke »1914 – streli, ki še vedno pretresajo naš svet«. (8. februar 1995) Rad bi vam napisal, da o taki sporni temi nisem še nikoli bral tako jasnih in preprostih informacij. V šolah v moji državi se ne spuščamo tako podrobno v zgodovino svetovnih vojn, toda pridobivanje znanja o tej temi je zelo koristno za razumevanje svetovnih dogodkov.

W. S., Venezuela

Odziv na osebno pripoved S težavo sem izbrala besede, s katerimi bi se vam zahvalila. Tako pogosto srečujemo ljudi, ki jim je preteklo zlorabljanje pustilo brazgotine. In res je velik izziv pomagati jim, da delujejo v občini ter se navežejo na Jehova. Članek je pokazal, da se takšni lahko naučijo ljubiti in zaupati.

J. D., Kanada

Kristjanka sem sedaj že 25 let. Bogu zvesto služim z razumom, srce pa kakor bi bilo obdano s trdim betonom. Odrasla sem v družini z alkoholikom, v kateri so me pretepali, spolno zlorabljali ter sem doživljala druge travme. Jehova je zame toliko storil, a jaz ga ne morem ljubiti. Zgodba Larryja Rubina me je navdala s trohico upanja, da se bom morda, samo morda, nekega dne lahko zjokala nad preteklostjo in kaj začutila. Morda bom tudi jaz dobila to, kar ima sedaj Larry Rubin, in sicer ljubezen, zaupanje in odobravanje.

A. F., Združene države

RH-faktor To, kako Prebudite se! obravnava take sporne teme, je zares pohvalno. V članku »RH-faktor in vi« (8. marec 1995) se teme niste lotili kakor kakšni verski fanatiki. Obravnavali ste jo znanstveno točno, uporabljali ste sodobno medicinsko terminologijo, a kljub temu jasne in razumljive izraze. To pa spodbija obtožbo, da so Jehovove priče zaslepljeni fanatiki, ki jim človeško življenje nič ne pomeni.

I. R., Nemčija