Kaj odloča o tem, kakšno bo vaše zdravje - kaj lahko storite vi

JAVNI delavec ne more deliti zdravja, kakor lahko riž ali moko. Ne dá se ga dobiti kar v vreči, saj ni proizvod, temveč stanje. »Zdravje,« definira SZO (Svetovna zdravstvena organizacija), »je stanje popolne telesne, mentalne in socialne blaginje.« Kaj pa določa stopnjo te blaginje?

Preprosta hiša je morda zgrajena iz desk, žebljev in valovite pločevine, toda vse te različne dele pogosto podpirajo štirje vogelni stebri. Podobno tudi naše zdravje oblikujejo številni vplivi, toda vsi so povezani s štirimi »vogelnimi« vplivi. Ti so 1) vedenje, 2) okolje, 3) zdravstvena oskrba in 4) biološka zgradba. Tako kakor lahko utrdite hišo s tem, da izboljšate kakovost stebrov, si lahko okrepite zdravje s tem, da povečate kakovost teh vplivnih dejavnikov. Vprašanje pa je: kako lahko to storite z omejenimi sredstvi?

Vaše vedenje in vaše zdravje

Od prej omenjenih štirih dejavnikov je vedenje tisto, na katerega lahko sami najbolj vplivate. Če ga popravite, vam to lahko pomaga. Revščina vas sicer omejuje pri spreminjanju prehrane in navad, toda če izkoristite možnosti, ki so na voljo, lahko naredite znatne spremembe. Naj navedemo tale zgled:

Mati navadno lahko izbira, ali bo svojega dojenčka dojila ali hranila po steklenički. Sklad Združenih narodov za otroke pravi, da je dojenje »boljša odločitev - v telesnem, pa tudi gmotnem pogledu«. Strokovnjaki pravijo, da je materino mleko »temeljna hrana za zdravje«, saj otroku daje »natanko prave koncentracije beljakovin, maščob, mlečnega sladkorja, vitaminov, mineralov in oligoelementov, ki so potrebni za skladno rast«. Takšno mleko z matere na otroka prenaša beljakovine oziroma protitelesa, ki se borijo proti boleznim, kar dojenčku omogoča dober začetek v boju proti boleznim.

Dojenje je še sploh najboljša izbira v tistih tropskih deželah, kjer so slabi sanitarni pogoji. Materinega mleka v primerjavi z mlekom v steklenički ne moremo prerazredčiti, da bi prihranili denar, ne more priti do napak pri pripravi in vedno je postreženo iz čistega »vsebnika«. V nasprotju s tem pa je »pri otrocih, ki jih hranijo po steklenički in živijo v revnih skupnostih«, opaža Synergy, poročilo Kanadske družbe za mednarodno zdravje, »približno petnajstkrat več možnosti, da bodo umrli zaradi diareje, in štirikrat več možnosti, da bodo umrli zaradi pljučnice, kakor pri otrocih, ki jih hranijo samo z materinim mlekom«.

Poleg tega to koristi tudi gmotno. V deželah v razvoju je mleko v prahu drago. V Braziliji lahko na primer revna družina za hranjenje po steklenički porabi eno petino svojega skromnega dohodka. Denar, ki se prihrani z dojenjem, lahko vsej družini omogoči bolj zdrave obroke, tudi materi.

Ob vseh teh prednostih bi morda pričakovali, da je dojenje zelo priljubljeno. Vendar zdravstveni delavci na Filipinih poročajo, da tam dojenju »resno grozi izumrtje«, neka raziskava v Braziliji pa je pokazala, da je »pomanjkanje dojenja« eden glavnih dejavnikov za umiranje dojenčkov zaradi infekcij dihal. Vendar vaš otrok lahko temu ubeži. Izbira je vaša.

Materin trud, da bi zaščitila otrokovo zdravje, pa pogosto izpodkopava nezdravo ravnanje drugih družinskih članov. Za zgled si poglejte neko mater iz Nepala. Živi v vlažni sobi skupaj z možem in triletno hčerko. Mala soba, piše revija Panoscope, je polna kuhinjskega in tobačnega dima. Otrok ima vnetje dihal. »Moža ne morem pripraviti, da bi prenehal kaditi,« vzdihuje mati. »Sedaj kupujem cigarete za moža in zdravila za otroka.«

Na žalost je v podobni zagati, v kakršni je ta ženska, vse več ljudi, saj jih vedno več v državah v razvoju prepotreben dohodek zapravlja za kajenje. Pravzaprav na vsakega kadilca v Evropi ali Združenih državah Amerike, ki preneha kaditi, prideta dva nova v Latinski Ameriki ali Afriki. Velik del krivde za to, omenja nizozemska knjiga Roken Welbeschouwd, nosijo zavajajoče reklame. Gesla, kot sta »Varsity (Univerza): za tisti dobri občutek, ko lahko jasno misliš« in »Gold Leaf (Zlati list): zelo pomembne cigarete za zelo pomembne ljudi«, prepričajo revne, da je kajenje povezano z napredkom in blaginjo. Resnica pa je ravno nasprotna. Kajenje vam požre denar in uniči zdravje.

Razmislite o temle. Vsakič ko kdo pokadi cigareto, si za deset minut skrajša pričakovano življenjsko dobo in poveča tveganje za srčni infarkt in kap, pa tudi za pljučnega, grlnega in ustnega raka ter druge bolezni. Revija UN Chronicle pravi: »Raba tobaka je skoraj najpogostejši vzrok prezgodnje smrti in onesposobljenosti, ki se ga da preprečiti.« Upoštevajte prosim, da pravi »vzrok, ki se ga da preprečiti«. Svojo zadnjo cigareto lahko ugasnete.

Seveda na vaše zdravje vpliva še veliko več izbir vedenja. Okvir na strani 11 v tem članku navaja nekaj gradiva, ki ga lahko preberete v knjižnici kraljestvene dvorane Jehovovih prič. Res je, da se morate potruditi, če želite biti o stvari obveščeni. Vendar SZO-jev uslužbenec pravi: »Ne morete biti zdrava družba, če nimate razsvetljenih ljudi, ki so obveščeni in izobraženi o svojem zdravstvenem stanju.« Zato naredite ta brezplačni korak, ki propagira zdravje: Izobrazite se!

Zdravje in domače okolje

Okolje, ki najbolj vpliva na vaše zdravje, izjavlja knjiga The Poor Die Young (Revni umrejo mladi), je vaš dom in okolica. Vaše okolje je lahko škodljivo zdravju zaradi vode. Infekcije, kožne bolezni, diarejo, kolero, grižo, tifus in druge bolezni povzroča pomanjkanje vode in nezdrava voda.

Če odprete le pipo, kadar si želite umiti roke, potem si morda težko predstavljate, koliko časa porabijo ljudje, ki v domovih nimajo tekoče vode, da si jo vsak dan priskrbijo. Velikokrat jih več kot 500 uporablja eno pipo, zato je treba čakati. Ljudje, ki malo zaslužijo, delajo dolge ure, in čakanje »jim jemlje čas, ki bi ga lahko porabili za služenje denarja«, omenja knjiga Environmental Problems in Third World Cities (Problemi zaradi okolja v mestih držav v razvoju). Ni čudno, da bo šestčlanska družina, zato da bi prihranila čas, prinesla manj kot 30 veder vode, kolikor jih, velika kot je, potrebuje na dan. Toda potem je vode premalo za umivanje hrane, posode, pranje obleke in za osebno higieno. Tako nastanejo razmere, ki privabljajo uši in muhe, kar ogroža družinino zdravje.

Pretehtajte tole. Če bi do svojega delovnega mesta lahko prišli samo s kolesom, ali bi imeli za zgubo časa, da vsak teden naoljite verigo, naravnate zavore ali zamenjate špico? Ne, saj se zavedate, da čeprav morda sedaj pridobite nekaj ur, ker zanemarjate vzdrževanje, pa lahko kasneje zgubite cel delovni dan, ko se vam kolo pokvari. Podobno morda vsak teden pridobite nekaj ur in malo denarja, če ne prinesete dovolj vode za vzdrževanje svojega zdravja, toda kasneje lahko zgubite veliko dni in denarja, ko se vam zdravje poslabša zaradi slabe skrbi zanj.

Prinašanje dovolj vode je lahko družinski projekt. Čeprav je morda krajevna navada, da mati in otroci prinašajo vodo, se skrben oče ne bo izmikal prispevati svojih mišic in bo tudi sam prinašal vodo.

Ko je voda enkrat doma, se pojavi drug problem - kako jo obdržati čisto. Strokovnjaki za zdravje svetujejo: Pitne vode ne shranjujte v istem prostoru kakor vodo za druge namene. Zbiralnik vedno pokrijte s tesnoprilegajočim pokrovom. Pustite vodo nekaj časa stati, tako da se umazanija usede na dno. Ko vodo zajemate, se je ne dotikajte s prsti, temveč uporabite čisto skodelico z dolgim ročajem. Vodne zbiralnike redno čistite s klorovo raztopino, nato pa jih izperite s čisto vodo. Kaj pa deževnica? Prav gotovo je donosna stvar (če dežuje seveda) in lahko je neoporečna, če v zbiralniku ni umazanih naplavin in če je ta zaščiten pred insekti, glodalci in drugimi živalmi.

Če niste prepričani, ali je voda neoporečna, ji, priporoča SZO, dodajte klor sproščajočo substanco, na primer natrijev hipoklorit ali kalcijev hipoklorit. Učinkuje, pa še poceni je. V Peruju na primer ta postopek družino stane povprečno manj kot dva dolarja letno.

Zdravje in zdravstvena oskrba

Pogosto revni skusijo dve vrsti zdravstvene oskrbe: 1) oskrbo, ki je na razpolago, pa si je ne morejo privoščiti in 2) oskrbo, ki si jo lahko privoščijo, pa ni na razpolago. Dona Maria, ena od 650.000-ih, ki v São Paulu živijo v revnih četrtih, pojasnjuje prvo točko: »Za nas je dobra zdravstvena oskrba kot predmet v izložbi razkošnega nakupovalnega središča. Lahko ga gledamo, toda ne moremo ga dobiti.« (revija Vandaar) Zares, Dona Maria živi v mestu, kjer v bolnišnicah delajo obvode koronarnih arterij, presajajo organe, uporabljajo računalniško tomografijo in druge visokotehnološke zdravstvene postopke. Toda ona si teh stvari ne more privoščiti.

Če je zdravstvena oskrba, ki si je nekateri ne morejo privoščiti, kakor razkošen predmet v nakupovalnem središču, potem je oskrba, ki si jo lahko privoščijo, kakor poceni predmet, za katerega se hkrati peha stotine kupcev. Nedavna poročila v južnoameriški državi: »Bolni stojijo v vrsti po dva dni, da bi prišli do zdravnika. Ni dovolj postelj. Javnim bolnišnicam primanjkuje denarja, zdravil in hrane. Sistem zdravstvene oskrbe je ,bolan‘.«

SZO je želel izboljšati takšno »bolestno« zdravstveno oskrbo množic, zato je svoje delo postopoma preusmeril od nadzorovanja bolezni na propagiranje zdravja, tako da izobražuje ljudi o preprečevanju in nadzorovanju bolezni. Programi propagiranja splošne zdravstvene oskrbe, na primer ustrezne prehrane, zdrave vode in osnovnih sanitarij, piše UN Chronicle, so »znatno izboljšali zdravje po vsem svetu«. Ali ti programi koristijo vam? Eden od njih morda. Kateri? RPI (Razširjen program imunizacije).

»Poštar ni več najvsakdanjejši obiskovalec, zamenjal ga je zdravnik cepilec,« omenja RPI-jevo poročilo. V zadnjem desetletju so cepilčeve igle vbadale od Amazonke do Himalaje in do leta 1990, kot poroča SZO, je bilo 80 odstotkov vseh otrok po svetu cepljenih proti šestim smrtnim boleznim.a RPI vsako leto reši preko tri milijone otroških življenj. Drugih 450.000, ki bi bili morda pohabljeni, lahko hodi, teče in se igra. Mnogi starši se zato odločijo dati svoje otroke cepit, da bi preprečili bolezni.

Včasih bolezni res ne morete preprečiti, a še vedno jo lahko nadzorujete. Revija World Health pravi: »Sodijo, da je precej več kot polovica vse zdravstvene oskrbe samooskrba ali oskrba družine.« Ena takšna samooskrba je preprosta, poceni mešanica soli, sladkorja in čiste vode, ki se imenuje oralna rehidracijska raztopina (ORR).

Mnogi zdravstveni strokovnjaki imajo oralno rehidracijsko terapijo, tudi uporabo ORR, za najučinkovitejše zdravljenje dehidracije zaradi diareje. Če bi po vsem svetu pri nadzorovanju 1,5 milijard primerov diareje, kolikor se jih vsako leto pojavi v državah v razvoju, uporabili le majhen zavoj ORR soli, ki stane samo deset centov, bi lahko rešili mnogo otrok od 3,2 milijona, kolikor jih vsako leto umre zaradi diareje.

Lahko bi, toda uporaba antidiaroikov je v nekaterih državah, kot izjavlja Essential Drugs Monitor, SZO-jevo poročilo, še vedno »veliko običajnejša kakor uporaba ORR«. V nekaterih državah v razvoju za zdravljenje diareje trikrat pogosteje uporabijo zdravila kakor ORR. »To nepotrebno uporabljanje zdravil je zelo drago,« še omenja poročilo. Revne družine morajo morda za to prodati celo hrano. Povrh, svari, pa se antidiaroiki niso izkazali praktični, nekateri so celo nevarni. »Zdravniki naj ne bi predpisovali takšnih zdravil, [. . .] in družine jih naj ne bi kupovale.«

SZO namesto zdravil priporoča za zdravljenje diareje tole. 1) Preprečite dehidracijo s tem, da date otroku več tekočine, na primer riževo vodo ali čaj. 2) Če otrok kljub temu dehidrira, stopite do zdravstvenega delavca, da vam pove svoje mnenje, in zdravite otroka z ORR. 3) Med in po driski otroka normalno hranite. 4) Če je otrok zelo dehidriran, bi ga morali rehidrirati intravensko.b

Če ne morete dobiti pripravljene ORR, se skrbno ravnajte po tem preprostem receptu: Zmešajte eno čajno žličko kuhinjske soli, osem polnih čajnih žličk sladkorja in en liter (pet polnih 200-mililitrskih skodelic) čiste vode. Bolniku po vsakem iztrebljanju dajte eno polno skodelico omenjene tekočine, majhnim otrokom pa pol. Če želite več informacij o tem, glejte okvir na strani 10.

Kako pa je s četrtim faktorjem, našo biološko zgradbo? Kako se lahko vpliva nanjo? O tem vprašanju razpravlja naslednji članek.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na straneh 8, 9]

SPLOŠNA ZDRAVSTVENA OSKRBA - KAKO DELUJE

Da bi našli odgovor na to vprašanje, je Prebudite se! govoril z dr. Michaelom O’Carrollom, SZO-jevim predstavnikom v Južni Ameriki. Tu je nekaj izvlečkov.

»NASLEDILI smo sistem zdravstvene oskrbe, ki temelji na zdravstvenem pristopu k zdravju. Če ste bolni, greste k zdravniku. Pozabite na dejstvo, da ste popili dve steklenici viskija. Pozabite, da nikoli ne telovadite. Greste k zdravniku in rečete: ,Gospod zdravnik, pozdravite me!‘ Nato vam zdravnik dá nekaj v usta, nekaj v roko, vam kaj odreže stran ali pa vam kaj doda. Sedaj govorim grobo - kar boste razumeli - samo da bi dojeli stvar, toda takšen zdravstveni pristop prevladuje. Napačno smo medicinalizirali družbene probleme. Samomori, nedohranjenost in zloraba mamil so postali zdravstveni problemi. Toda to niso. Tudi niso problemi, ki se tičejo zdravja. So socialni problemi, ki vplivajo na zdravje in zdravstvo.

In tako so zadnjih 20 let ljudje govorili: ,Ej, samo malo. Stvari delamo narobe. Moramo ponovno razmisliti, kaj sploh je zdravje.‘ Oblikovalo se je nekaj temeljnih načel pristopa splošne zdravstvene oskrbe, na primer:

Bolj humano in dolgoročno ceneje je, če bolezen preprečimo, kakor pa zdravimo. Proti temu načelu bi na primer bilo, da bi zgradili kliniko za operacije na odprtem srcu, nič pa ne bi storili glede vzrokov. To ne pomeni, da ne zdravite bolezni, če se pojavijo. Seveda jih. Če je na cesti luknja, zaradi katere so vsak dan v tednu nesreče, boste zdravili ubožca, ki pade in si zlomi nogo, toda bolj humano in ceneje bi bilo, če bi storili tole: Zapolnili luknjo.

Drugo načelo je učinkovita uporaba vaših zdravstvenih sredstev. Proti temu načelu ravnate, kadar koga pošljete v kliniko zaradi težave, za katero bi lahko poskrbeli doma. Ali pa, da bi koga poslali v napredno bolnišnico zaradi težave, za katero bi lahko poskrbeli na kliniki. Ali da bi zdravnika, ki so ga deset let usposabljali na univerzi, poslali v tujino, da bi cepil, ko pa bi isto lahko opravil kdo, ki so ga usposabljali le šest mesecev. Ko so potrebe po delu, za katero je zdravnik izučen, bi moral ta biti na razpolago. To je tisto, kar nam pravi splošna zdravstvena oskrba: Izobražujte ljudi, preprečujte bolezni in pametno uporabljajte zdravstvena sredstva.«

[Okvir na strani 10]

DRUGA ORR ZA ZDRAVLJENJE KOLERE

SZO sedaj priporoča, da naj pri zdravljenju bolnikov s kolero namesto standardne glukozne ORR (oralna rehidracijska raztopina) uporabljajo riževo ORR. Raziskave so pokazale, da so imeli ti bolniki, ki so jih zdravili z riževo ORR, 33 odstotkov manj iztrebljanj in krajša razdobja diareje kakor bolniki, ki so jim dajali standardno ORR. En liter riževe ORR se naredi tako, da se 20 gramov sladkorja nadomesti s 50–80 grami kuhanega riža v prahu. (Essential Drugs Monitor)

[Okvir na strani 11]

DODATNA POJASNILA . . .

Vedenje: »Good Health—What Can You Do About It?« (Dobro zdravje - kaj lahko storite glede tega) (Awake!, 8. december 1989); »Tobak in tvoje zdravje - ali je med njima kakšna zveza« (Prebudite se!, 8. april 1990); »Helping the Children Stay Alive!« (Pomagajte otrokom ostati živi) (Awake!, 22. september 1988); »What Alcohol Does to Your Body« (Kaj alkohol stori vašemu telesu) (Awake!, 8. marec 1980)

Okolje: »Meeting the Challenge of Cleanliness« (Srečati se z izzivom čistoče) (Awake!, 22. september 1988); »Stay Clean, Stay Healthy!« (Ostanite čisti, ostanite zdravi) (Awake!, 22. september 1977)

Zdravstvena oskrba: »Other Lifesaving Measures« (Drugi ukrepi, ki rešujejo življenja) (Awake!, 22. september 1988); »A Salty Drink That Saves Lives!« (Slana pijača, ki rešuje življenja) (Awake!, 22. september 1985)

[Slika na strani 7]

Zaradi zbiranja vode je treba čakati in delati

[Vir slike]

Mark Peters/Sipa Press

[Slika na strani 9]

Dovolj pitne vode - nujno za dobro zdravje

[Vir slike]

Mark Peters/Sipa Press