Mladi vprašujejo:

Ali ne bi smeli sanjariti

Spomniš se še, da je učitelj monotono govoril o algebraičnih enačbah, potem pa naenkrat nisi več v razredu: v mislih si se znašel na obali, kjer ste lansko poletje preživeli družinske počitnice. Oh, kako vroč je pesek in kako sonce greje! Valovi udarjajo ob obalo, slišiš otroke, ki se igrajo, slišiš . . . hihitanje sošolcev! Da, slika prijetne obale se razblini, tu je le jezen učitelj, s podbočenima rokama, ki zahteva odgovor na preslišano vprašanje.

SANJARJENJE — to si kdaj pa kdaj vsi privoščijo, mlajši in starejši. Znan raziskovalec je rekel, da je to »eno od osrednjih značilnosti človeškega življenja«. Nekateri menijo, da skoraj tretjino časa, seveda ko smo budni, tako ali drugače presanjarimo. Znanstveniki še ne vedo natančno, kako in zakaj se porajajo te, čas zapravljajoče misli, edini pa si tudi niso o tem, kaj sanjarjenje pravzaprav je. Neki slovar besedo sanjariti definira kot »prijetno predstavo . . . v domišljiji«. Vendar so mnogi raziskovalci definicijo bolj široko zastavili, pravijo, da se da sanjariti o čemerkoli, hote in nehote, o prijetnem pa tudi neprijetnem. V tem članku rabljena beseda sanjarjenje bo zajemala ta širši pojem, od nenamernega izleta v domišljijo do hotenega.

Potemtakem ni vsako sanjarjenje nenavaden in slikovit skok v domišljijo. Mnogokrat je samo prijeten izlet v preteklost. Za revijo Parents je dr. James Comer napisal članek, kjer je opisal svoje izkušnje s sanjarjenjem, takim, ko po napornem pisarniškem dnevu med vožnjo domov sanjari o tem, kako je kot najstnik med košarkaško tekmo vrgel zmagovalni koš. »To sicer res ni pomembna stvar, toda še vedno mi daje prijeten občutek,« je pripomnil. Zopet drugi v sanjarjenju načrtujejo bodočnost. »Često sem sanjaril o tem, da sem mednarodno priznan glasbenik,« se spominja moški, ki je res postal priljubljen izvajalec in skladatelj džeza.

Vendar se ponavadi največ sanjari o čisto navadnih, vsakdanjih zadevah, o šoli, družabnih srečanjih, domači nalogi. Včasih si kdo zamišlja nekaj, kar mu popestri dolgočasne šolske ure oziroma utrudljiva hišna opravila. Drugič sanjariš kar tako, v tri dni. Beseda, zvok ali kakšna podoba te naenkrat spomni na kaj zanimivega, ali veselega, kar si pač doživel, ali pa na prihodnost in misli začnejo ,vandrati‘. V Bibliji je zapisano: »Kajti sanje prihajajo po mnogem trudu.« (Propovednik 5:⁠3) Človek, ki je v skrbeh zase in stremljiv, bo verjetno sanjaril o materialističnih stvareh.

Toda sanjarjenje, naj bo še tako prijetno, je lahko krivo, da nisi dovolj pozoren na krščanskem sestanku, v šoli ali na delu. Zgodi se, da sanjariš o neprimernih temah, ali celo o škodljivih rečeh. Ali je potemtakem sanjarjenje nekaj, česar bi se moral odvaditi?

Ali škodi duševnemu zdravju

V preteklosti so psihiatri, zdravniki in psihoterapevti o sanjarjenju omalovažujoče govorili. Nekemu mlademu moškemu je psihoterapevt govoril: »Pomagati vam moramo, da ne boste več sanjarili.« Raziskovalec dr. Eric Klinger je ugotovil, da je takšen nasvet izviral predvsem iz teorije tako imenovanega očeta psihoanalize Sigmunda Freuda, ki je menil, da je sanjarjenje posledica nezrelosti in nervoze. Zato je v nekem dušeslovnem učbeniku pisalo: »Sanjarjenje je često posledica premajhnega zanimanja človeka za okolje, v katerem trenutno je, zato je gotovo beg pred stvarnostjo.« Célo generacijo učiteljev in psihiatričnih delavcev so poučevali, da je treba vsako sanjarjenje v kali zatreti. Trdilo se je, da lahko sanjarjenje, če se mu veliko predajaš, izzove shizofrenijo.

Freudove teorije so se seveda morale umakniti dejstvom, ugotovljenim v raziskavah. Dr. Eric Klinger je v svoji knjigi Daydreaming (Sanjarjenje) med drugim zapisal naslednje trditve raziskovalcev:

Sanjarjenje je običajna in normalna stvar.

Ljudje, ki radi sanjarijo, so prav tako prilagodljivi kot ostali.

Sanjarjenje ne povzroča prividov.

Sanjarjenje ne vodi v shizofrenijo. Shizofreniki niso nič bolj nagnjeni k sanjarjenju kot ostali.

Domišljijo izkoristi bolj ustvarjalno

Potemtakem nas ne bo presenetilo, da Biblija zmerno ,rabo‘ domišljije sploh ne obsoja. Sposobnost možgan, da si v duhu predstavljamo in zamišljamo stvari, je pravzaprav dokaz, da smo, kot je dejal psalmist, ,narejeni čudovito‘ (Psalm 139:14). Ustvarjalno koriščenje te sposobnosti je lahko dragocena prednost. Kristjanom je bilo naročeno, naj »ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi« (2. Korinčanom 4:18, EI). Naslikati si skušamo Božji pravični novi svet. Biblijski opis tega prihodnjega svetovnega raja nas celo k temu spodbuja! (Izaija 35:5⁠-7; 65:21⁠-25; Razodetje 21:3, 4)

Če si znaš stvari zamišljati, ti to pri reševanju kakšne zahtevne naloge lahko koristi. Mladi med Jehovovimi pričami so na primer v Teokratični šoli oznanjevanja večkrat zadolženi z govorno nalogo. Poleg tega, da jo glasno vadiš, vadi še pred namišljenim občinstvom. Predstavljaj si, kako poslušalci reagirajo na tvoje gradivo in podajanje. To ti bo pomagalo, da boš kaj ,popravil‘, če je treba, in nalogo bolj samozavestno izvedel.

Ravno tako lahko v domišljiji skušaš reševati težke situacije. Mogoče si opazil, da ima kdo izmed sokristjanov kaj proti tebi, pa bi to rad razrešil (Matevž 5:23, 24). Namesto, da mu to kar hladno poveš, raje prej v mislih preizkusi več različnih načinov urejanja težav. Tak način je tudi v soglasju z biblijskim načelom: »Pravičnega srce premišlja, kaj naj govori.« (Pregovori 15:⁠28)

Ali te je kdo užalil ali razjezil? Ali veš, kaj svetuje Biblija? »Ko se jezite, ne grešite, (4:5, Alliolijev prevod, 1858).« »Premislite v svojem srcu, na svojih ležiščih in umolknite« (4:5, v EI). To ne pomeni, da neštetokrat v mislih ponavljaš potek žaljive scene in tudi ne, da premlevaš, kako boš nekoga nadrl. Navsezadnje je Jezus v Evangeliju po Mateju 5:22 opozoril, da »vsak, kdor se na svojega brata jezi, zasluži, da pride pred sodbo« (EI), tako kot tisti, ki »reče svojemu bratu ,ničvrednež‘ « (Jere, Pečjak, Snoj). Če pa v mislih na primer ponavljaš, kako boš žaljivcu povedal, da nisi jezen, ti to lahko pomaga, da boš res mirno in razsodno rešil zadevo.

Sanjarjenje ima verjetno tudi pomembno vlogo pri reševanju problemov. Dr. Klinger pravi: »Sanjarjenje je samo po sebi ustvarjalno tlo za rešitev problemov. Ljudem se včasih med sanjarjenjem utrne rešilna misel, ki se je niso spomnili, dokler so trezno razmišljali o tem, kako rešiti težave.«

Imamo celo dokaz, da ti sanjarjenje lahko pomaga hitreje in boljše opraviti umske naloge. Neki učitelj smučanja je na primer začetnikom predlagal, naj si v mislih naslikajo tekmovanje, sebe pa, kako spretno obvladujejo strme krivine. Raziskovalci menijo, da se tako v resnici aktivira tisti del možgan, ki nadzoruje mišice, možgani torej spodbudijo k delu. Seveda se vaje ne da z ničemer nadomestiti, toda miselno obvladovanje naloge lahko pomaga, da na primer boljše igraš kakšen instrument, ali pa hitreje tipkaš. »Če na kratko povzamemo,« pravi dr. James Comer, »sanjarjenje ni zgubljanje časa, temveč nujni izleti, ki nam pomagajo, da bolje funkcioniramo.«

Nevarnosti

Sicer pa, »vse ima svoj določeni čas« (Propovednik 3:⁠1). S sanjarjenjem ni nič narobe, dokler na primer počivaš v svoji sobi, toda drugje je včasih to početje lahko neprimerno ali celo nevarno. Ali si voznik? Potem moraš biti skrajno pazljiv. Kako pa je, če se pripravljaš na izpit ali poslušaš biblijsko predavanje? Tedaj moraš imeti »jasno mišljenje« (2. Petrovo 3:⁠1, EI)

Biblija nas tudi svari, naj po nepotrebnem ne razmišljamo o negativnostih. Normalno je sicer, da te nekoliko skrbi, ko imaš pomemben izpit, ali se greš pogovorit glede zaposlitve, vendar pa ti pri tem ne bo pomagalo, če si boš predstavljal, da si padel oziroma nisi dobil dela. (Primerjaj Propovednik 11:⁠4.) »Skrb v srcu tare človeka,« opozarjajo Pregovori 12:25. Jezus Kristus je svojim poslušalcem svetoval: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo skrb. Zadosti je dnevu njegova lastna teža.« (Matej 6:⁠34, EI)

Vendar je pomembno vedeti, da nam bo, če sanjarimo preveč in o nekoristnih rečeh, to lahko škodovalo. Nekateri mladi na primer radi sanjarijo o spolnosti. Drugi so ugotovili, da jim sanjarjenje odnaša zbranost. Naslednji članek v tej seriji bo ponudil nekoliko predlogov, ki ti bodo pomagali premagati to težavo, če jo imaš.

[Slika na strani 26]

Če nalogo v mislih ponavljaš, jo boš bolje izvedel