Koristen leteči stroj

Od dopisnika Prebudite se! iz Južnoafriške republike

»LETELI smo že kaki dve uri. Nenadoma pa je motor začel izgubljati vrtljaje, kar je bil prvi znak okvare motorja. Nemudoma sem izkoristil preostale vrtljaje, da bi kar največ pridobil na višini, preden bi se motor ustavil. Ko smo se dvignili, kolikor se je dalo, se je razletelo ohišje sklopke, njegovi delci pa so odleteli na vse strani.

Helikopter sem takoj pričel strmo spuščati in vzdrževal hitrost 90 kilometrov na uro. Že sem preveril teren in se usmeril proti majhni čistini, ki bi jo še lahko dosegli z drsnim lètom.

Približno 15 metrov nad zemljo sem rahlo dvignil nos helikopterja, da bi tako upočasnil njegovo padanje, nakar smo pristali in pričeli drseti ter se zaustavili kakšen meter in pol pred robom posušene rečne struge.«

Vse skupaj je trajalo le kakšno minuto. Helikopter je padel šele v zadnji fazi prisilnega pristanka, vendar pa iz tega resničnega dogodka lahko vidimo, da ni vse izgubljeno, če odpove motor. Pilot je uspešno pristal z avtorotacijo, ki jo je veliko vadil v času šolanja ravno za takšne primere.

Kljub temu, da je helikopter tako varen in okreten, pa se mnogi še nikdar niso peljali v njem. Morda vas ne mika, da bi se kratko popeljali z njim. Morda pa bi radi kaj več izvedeli o teh nenavadnih letečih strojih.

Kakšni so njegovi začetki

Leonardo da Vinci je prvi naredil načrt letalne naprave za navpično letenje s pomočjo vrtečega se krila. To je bilo leta 1483. Toda strokovnjaki za aeronavtiko so žal ugotovili, da načrtovana naprava ne bi mogla leteti. Vseeno pa so se iznajditelji še naprej navduševali za navpično letenje. Uspeh pa je prišel dokaj pozno.

Leta 1923 je španec Juan de la Cierva pri 27 letih v Getafi (Španija) uspešno poletel s svojim avtožirojem. Njegov načrt je mnogo prispeval k razvoju helikopterjev. Kasneje je letalski konstruktor ruskega rodu, Igor Sikorsky, v obdobju med letima 1939 in 1941 največ pripomogel k razvoju helikopterjev, kakršne poznamo danes. V čem pa je skrivnost tega, da se stroj dvigne s tal?

Kako leti

Da bi se običajno letalo z nosilnimi krili lahko dvignilo v zrak, rabi vzletno stezo. Ko doseže primerno hitrost, razlika tlakov na zgornji in spodnji površini krila ustvari vzgon, kar dvigne letalo v zrak. Pri helikopterju pa vzgon ustvarja vrtenje krakov rotorja; ti kraki so namreč namesto kril. Helikopter se torej lahko dvigne v zrak brez vzletne steze. Da pa bi se to zgodilo, morajo kraki rezati zrak pod kotom, ki mu pravimo vpadni kot, kar ustvari potrebni vzgon. Pilot lahko spreminja vpadni kot krakov s krmilom, ki mu pravimo ročica kolektivnega hoda. Ko je vzgon, ki ga ustvarijo kraki, večji od teže helikopterja — ko je torej premagana gravitacijska sila — se helikopter dvigne. Manjši vzgon pa stroju omogoči spuščanje.

Helikopter lahko iz lebdečega položaja leti naprej z nagibanjem diska rotorja. Ta disk je navidezna krožnica, ki jo vidimo ob vrtenju krakov. Če disk rotorja nagnemo naprej, s tem ne dosežemo samo to, da zrak, ki ga potiska navzdol, dvigne helikopter, pač pa potiska zrak tudi nekoliko nazaj, kar helikopter porine naprej. (Glejte spodnjo skico.) Helikopter se torej lahko giblje v vse smeri, vstran, celo nazaj in to le z nagibanjem diska rotorja v želeno smer. Krmilni vzvod, ki to omogoča, drži pilot v desni roki in mu rečemo ročica cikličnega hoda.

Preden pa se dvignemo s tal, moramo rešiti še eno težavo — vrtilni moment, ki nastane zaradi glavnega rotorja. Kaj pa je vrtilni moment? Predstavljajmo si, da smo na kotalkah in hočemo pričvrstiti vijak nad glavo z velikim izvijačem. Ko obrnete izvijač v eno smer, bo vaše telo vleklo v nasprotno. To je posledica zakona gibanja, ko ima vsaka akcija enako vendar nasprotno reakcijo. V primeru helikopterja motor vrti rotor v eno smer, helikopter sam pa se hoče zavrteti v drugo. Najpogostejši način za izenačitev te sile je manjši repni rotor, to je vijak, ki deluje nasproti vrtilnemu momentu. Z dvema krmilnima pedaloma lahko pilot poveča ali zmanjša potisno moč repnega rotorja, s čimer nadzoruje gibanje helikopterja.

Zadnje krmilo, ki ga moramo še pogledati, je ročica za plin. Pilot mora stalno paziti na vrtljaje motorja, ko uporablja krmilni sistem, s tem, da po potrebi regulira dodajanje plina. Pilot bo opozorjen na morebitne okvare motorja, še preden bo ta povsem odpovedal, če budno pazi na merilec vrtljajev. Tako je bilo tudi v primeru, s katerim smo pričeli naš članek. V modernih turbinskih helikopterjih je to delo skoraj povsem prevzel sistem za nadzor hitrosti delovanja motorja.

Prihraniti čas — in življenje!

Helikopterji so zares zelo koristni leteči stroji. Avgusta 1979 je močna nevihta prekinila jadralno regato pri angleškem otoku Fastnet. Petnajst ljudi je umrlo v »največji katastrofi v zgodovini jadranja«, tako so namreč označili nesrečo. Zaslugo, da ta številka ni bila še večja, pa gre pripisati delu helikopterskih posadk. Med reševalnim letom je moral pilot paziti na valove in se hkrati z njimi dvigovati in spuščati, da ti ne bi udarili obenj. Nek časopis je to opisal kot »smrtno nevarno igro s 13 metrov visokimi nevarnimi valovi«.

Veliki naftni tankerji, ki plujejo okoli Rta Dobrega upanja na jugu Afrike, lahko dobijo nove zaloge, rezervne dele in celo zamenjajo posadko po helikopterjih in jim ni potrebno zapluti v pristanišče. Vendar je to zelo zapleten podvig. Pilot s helikopterjem obvisi nad tankerjevim krovom in se prilagodi njegovi upočasnjeni plovbi. Zatem mora ujeti ritem zibanja ladje, da bi lahko kar se da mehko pristal.

Kakšna je vožnja s helikopterjem

Tistim, ki uživajo v letenju, nudi helikopterjeva manevrirna sposobnost pri letu daleč večje doživetje kot avionski leti. Nekaj nepozabnega je lebdeti, počasi leteti vzvratno ali bočno ali pa se zavrteti 360 stopinj kakšne pol metra nad zemljo. Ker helikopter ne potrebuje vzletne steze, je vožnja z njim precej varnejša, med samo vožnjo pa se lahko veliko bolje spoznamo s pokrajino, še posebej, kadar letimo precej nizko.

Bodočim pilotom se zdi sprva težko voditi helikopter, saj so krmilne naprave zelo občutljive pa tudi manj stabilen je kot letalo. Ko pa se enkrat naučijo, je letenje z njim prav zabavno in nemara celo lažje kot z letalom ravno zaradi enostavnejšega vzletanja in pristajanja.

Današnji helikopterji so zelo dodelani in izjemno koristni stroji. V primerjavi z nekaterimi Jehovovimi letečimi stvarjenji, kot sta kačji pastir in kolibri, je morda res videti neroden, toda kljub temu je to prav čudovit stroj. Sedaj ko malo več veste o njem, se boste morda tudi sami odločili za polet z njim.

[Slike/diagrami na straneh 10, 11]

Konstrukcija letalne naprave za navpično letenje, ki jo je načrtoval Leonardo da Vinci

Potniški helikopter na vzletišču

RAF (Royal Air Force) med reševanjem na morju iz zraka

Policija veliko uporablja helikopterje

Disk rotorja

Lebdenje helikopterja

Vzvratno letenje

Z ročico cikličnega hoda določamo kot diska rotorja, ta pa določa smer letenja

Letenje naprej

Ročica kolektivnega hoda

Ročica cikličnega hoda

Krmilni pedali

[Vir slike]

Bibliothèque de l’Institut de France (Pariz)

Z dovoljenjem britanskega obrambnega ministrstva (London)