Tako srečna sem, da živim!

»Tako srečna sem, da živim!« se navdušuje Bernice, zdrava devetletna deklica, ki živi v južni Nemčiji. In res ima vse razloge za srečo.

Ko se je Bernice še razvijala v materinem telesu, je zbolela njena sestra. Dobila je rdečke! Mati je bila zaradi tega prestrašena, saj se ta nalezljiva bolezen lahko prenese na še nerojenega otroka, kar lahko povzroči resne okvare na plodu.

Po preiskavi krvnega vzorca je zdravnik pohitel z odločnim nasvetom, da je treba prekiniti nosečnost. Zaradi krvne analize je bil prepričan, da imata rdečke tako mati kot nerojeno dete. Test je tudi pokazal, da se bo otrok zelo verjetno rodil hudo prizadet.

Toda starši so bili prepričani, da je splav proti Božjemu zakonu. Kot Jehovove priče se zato niso hoteli zateči k takšni rešitvi. Zdravnik pa je kar vztrajal in slikal največje strahote, ki bi jih lahko prinesla takšna njihova odločitev. Poudarjal je težave, ki bi jih imeli s tako silno prizadetim otrokom. Starši pa se niso pustili pregovoriti, pojasnili so svoje svetopisemsko mnenje o splavu. Pripravljeni so bili spopasti se z vsakršnimi okoliščinami in ljubiti otroka neglede na to, kakšen bi bil.

Zdravnika je to vidno ganilo. Priznal je, da tudi sam ni zagovornik splava, saj da je moralno oporečen. Vendar pa je njegova obveza, da nedvoumno predstavi dejstva in morebitne posledice.

Devet let kasneje je morala Bernice, normalen in zdrav otrok, obiskati zdravnika. Krvna analiza je pokazala, da nikoli ni imela rdečk. Očitno je bila diagnoza, ki so jo postavili pred njenim rojstvom, napačna. Kako dobro, da so bili starši neomajni v svojem prepričanju! Bernice ima torej vse razloge, da reče: »Tako srečna sem, da živim!«