Mladi vpršujejo:
”Zakaj ne morem dokončati začetega dela“
”Če je delo nezanimivo, dolgočasno, kar izgubim potrpljenje.“
”Moteče stvari. Te so moj problem. Televizija, prijatelji.“
”Včasih sem enostavno preobremenjen!“
”Kaže, da se nekaterih stvari nikoli ne lotim prav do zadnje minute. Takrat pa je že prepozno.“
”Kar začnem, tudi dokončam. Ampak nikoli ni dovolj dobro za moje starše.“
TI NAJSTNIKI pojasnjujejo običajno težavo mladih: tistega, kar začnejo, ne dokončajo. To pa ne pomeni, da so vsi mladi leni ali da imajo slab odnos do odgovornosti. Ko so namreč neko skupino mladih vprašali: ”Kaj menite, kakšnih hišnih opravil bi naj se najstniki lotevali?“ je večina dejansko naštela opravila, kot so: vzdrževanje reda v svoji sobi, postiljanje in odnašanje smeti.
Kljub dobrim namenom pa mladi pogosto puščajo nedokončana pomembna opravila in zato se starši, učitelji in ostali stalno pritožujejo. Vprašaj se torej: ’Kaj mi preprečuje, da ne dokončam začetega dela?‘ S pomočjo temeljite preiskave vzrokov za takšno ravnanje lahko ta problem odpraviš.
Temeljito preiskati vzroke
V knjigi I Hate School — How to Hang In and When to Drop Out (Sovražim šolo — kako vzdržati in kdaj prenehati) najdemo dobro misel o tem, kaj vse mnoge mlade odvrača od dokončanja domače naloge. ”Ko se usedemo, da bi pisali, se pogosto zalotimo, da kar naprej vstajamo, da bi si prinesli kakšen prigrizek ali da bi ošilili svinčnike. Potem pa moramo še telefonirati ali morda gledati težko pričakovano TV oddajo. In zelo hitro pride čas, ko moramo nahraniti še mačko; napisali pa nismo nič.“
Raziskovalki Claudine G. Wirths in Mary Bowman-Kruhm sta zatrdili, da ”nekateri po večurnem gledanju TV skoraj ne morejo zbrano brati in se učiti. TV je kot hipnoza, ki povzroča omotičnost in zaspanost. Sami veste, da ste včasih, ko ste pravzaprav nameravali pogledati samo eno oddajo, na koncu kar nekaj ur zamaknjeno gledali v ekran.“ Wirthsova in Browman-Kruhmova sta tudi ugotovili, da se nekateri študenti slabih učnih navad navzamejo že v prvih letih šolanja, vendar jim nekaj časa še uspeva dobivati dobre ocene. ”Ko pa pridejo na srednjo in na višjo šolo, resnično ne vedo, kako bi se pripravili do tega, da bi se usedli, pričeli delati in se naučili težko ali dolgočasno snov.“
Ne glede na to, kakšen je tvoj razlog, da stvari ne dokončaš, ta problem ne bo kar sam od sebe izginil. Če zares želiš stvari dokončati, potem prični živeti odgovorno in napravi potrebne spremembe.
Načrtuj vnaprej
Če si mlad kristjan, si brez dvoma zelo zaposlen. (1. Korinčanom 15:58) Včasih se ti morda zdi, da si kar preobremenjen z vsem: s krščanskimi odgovornostmi, domačimi nalogami, gospodinjskimi opravili in osebnimi načrti. Prav gotovo pa nihče ni bolj zaposlen kot naš Stvarnik. Pa vendar svoje zamisli vedno izpelje do konca. In to ne le zato, ker nas po moči in modrosti visoko prekaša, temveč tudi zato, ker ”ni Bog nereda, ampak miru“. Tudi ti lahko dokončaš svoje načrte, tako da dopustiš, da ’vse poteka spodobno (zadovoljivo, NW) in urejeno‘ (1. Korinčanom 14:33, 40, AC).
Jezus je nekoč rekel: ”Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne sede najprej in ne zračuna stroškov, ali ima dovolj, da bo zidavo končal? Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli smejati, češ: ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.“ (Luka 14:28-30)
Iz teh besed se naučimo, da je potrebno načrtovati vnaprej. Dr. Janet G. Woititz je napisala: ”Ljudje, ki svoje načrte izpeljejo do konca, tega ne storijo slučajno. Imajo namreč tako imenovani ’dolgoročni strateški načrt‘ “. Zato skušaj na svoja opravila gledati stvarno; točno bi moral vedeti, kaj vse bo potrebno, da bi jih dokončal. Ali potrebuješ vrstni red opravil? Bi bilo praktično delo razdeliti na manjša opravila? Koliko časa boš potreboval, da jih dokončaš?
Nekateri radi hranijo seznam ”stvari, ki jih je potrebno narediti“. Opravila imajo razvrščena po pomembnosti od zgoraj navzdol. Ko neko delo opravijo, ga enostavno prečrtajo. Odlašanja pa se ubraniš tako, da se naučiš nadzorovati svoj čas. Če moraš nekatera dela opraviti do določenega roka, se prepričaj, da so napisana po časovnem zaporedju na vrhu seznama.
Bistveno je pametno načrtovanje. Po eni strani namreč želiš čas za manj pomembne dejavnosti, kot je gledanje TV, omejiti; po drugi strani pa moraš paziti, da ne boš prikrajšan za osnovne stvari, kot je zadostno spanje. Knjiga I Hate School opaža, da se ljudje ”razlikujejo po količini potrebnega spanja, vendar pa večina s štirimi ali petimi urami spanja ne more normalno živeti. . . . Če si zaspan in utrujen, se namreč zelo težko osredotočiš na težavne načrte.“ Če se že zdaj učiš modro uporabljati čas, ti bo to prav gotovo koristilo tudi v letih, ki so še pred tabo.
Prizadevaj si za dobro drugih
Nekateri mladi se bodo vseeno pritoževali, da dober časovni načrt in osebna organiziranost najbrž skoraj nič ne koristita, kadar so opravila nezanimiva in dolgočasna. Če upoštevaš biblijski nasvet iz Prvega pisma Korinčanom 10:24 (AC), pa ti bo to gotovo pomagalo, da boš sčasoma želel opravljati tudi takšna dela. Piše namreč: ”Nihče naj ne išče svojega, temuč vsak dobro drugega.“ Verjetno res ni veliko hišnih opravil, ki so sama po sebi zanimiva ali razveseljiva. Kadar pa se s takšnimi opravili ukvarjaš, da bi pomagal ali razveselil ljubljeno osebo, jih uspeš dokončati in to dobro. Ko te bo torej naslednjič imelo, da bi z nečim kar prenehal, pomisli na tiste, ki jih s svojim delom koristno razveseliš, in delo boš z zadovoljstvom kvalitetno dokončal.
Pogosto pa imaš tudi ti koristi od teh na prvi pogled neprijetnih opravil. Pomisli na primer na delo, ki ga kar pogosto ne dokončaš. Je to pomivanje posode? Čiščenje tvoje sobe? Sedaj pa se vprašaj: ’Čigava pa je pravzaprav ta posoda?‘. Ali ni tudi tvoja? Ali ni tvoja tudi soba in tvoj dom? Če si pripravljen te odgovornosti sprejeti in jih tudi povsem izvršiti, ti bo to koristilo tudi v prihodnosti. Ko se obrača na starše, knjiga Simply Organized (Enostavno organizirani) namreč pravi: ”Če naših otrok ne naučimo uspešno opravljati hišnih opravil, jim bo to zelo zelo škodilo, ko bodo zapustili dom.“
Pogovarjaj se
Kaj pa če se kljub izjemnemu trudu, da bi neko delo dokončal, tvoji starši še kar pritožujejo, da dela v resnici sploh ne končaš? Pogosto je problem pravzaprav le pogovarjanje. Recimo, da si določen za odnašanje smeti. Stvar se zdi povsem preprosta. Vseeno pa je pametno, da se pozanimaš za natančna navodila. Prepričaj se, ali veš kako, kdaj in kam. Ali k delu sodi tudi ločevanje odpadkov? Ali je potrebno posode za odpadke splakniti?
Če se boš s starši odkrito pogovarjal, jim boš s tem pomagal, da te bodo lažje razumeli. Ali meniš, da je razdelitev hišnih opravil nepoštena? Se ti zdi, da te njuna pričakovanja obremenjujejo? Torej svojim staršem ob primernem času vse to tudi povej.
Ko se odloča o delovnih zadolžitvah družinskih članov, nekateri starši povabijo k sodelovanju otroke. Dr. Jeffrey Rubin in dr. Carol Rubin, avtorja knjige When Families Fight (Ko se družine prepirajo), staršem svetujeta, naj se o družinskih opravilih vedno pogovorijo, naj odgovornosti razdelijo in naj dovolijo, da otroci sami izberejo svoja opravila. Če ti je takšen način všeč, zakaj ga ne bi predlagal staršem?
Neka knjiga priporoča, da se pogovoriš s starši in ”napraviš načrt, po katerem boš lahko napisal domačo nalogo takrat, ko si najbolj aktiven. Vsak ima namreč obdobje — podnevi ali ponoči — ko se lažje koncentrira. . . . Naj drugi vedo, da je to tvoj čas; da bi te morali pustiti samega. In če tega časa ne boš uporabil za gledanje TV ali za telefonske pogovore, bosta spoznala, da misliš resno.“ Če se o teh stvareh s starši mirno pogovoriš in nikogar ne obtožuješ, boš lahko napravil za vse sprejemljiv razpored.
Zapomni pa si, da konec koncev želiš, da bi ugajal Stvarniku, Bogu Jehovu. Prav to pa te bo osrečilo in ti prineslo dobro ime. Biblija namreč pravi: ”Karkoli že delate, delajte iz srca, v zavesti, da delate za Gospoda, ne pa za ljudi, saj veste, da boste v povračilo prejeli dediščino (nagrado, NW).“ (Kološanom 3:23, 24) Prizadevno izpolnjuj ta nasvet in užival boš ugled vztrajnega in odgovornega delavca — to pa zato, ker dokončaš, kar začneš!
[Slika na strani 16]
Pričeti neko delo je eno, dokončati ga pa je povsem nekaj drugega.