Vprašanja, ki zahtevajo odgovor

MORDA smo se že kdaj vprašali: ’Če Bog obstaja, zakaj dovoljuje toliko trpljenja? Zakaj ga dopušča tako dolgo — že vso človeško zgodovino? Ali bo trpljenja sploh kdaj konec?‘

Mnogi ljudje postanejo zagrenjeni, ker ne najdejo zadovoljivih odgovorov na takšna vprašanja. Nekateri so zaradi tega celo prenehali verovati v Boga ali pa so njega krivili za svojo nesrečo.

Nek moški, ki je preživel nacionalsocialistična grozodejstva v drugi svetovni vojni, je bil tako zagrenjen, da je rekel: ”Če bi lahko okusili moje srce, bi vas zastrupilo.“ Nek drug moški, ki je trpel zaradi narodnostnega preganjanja, ki je v prvi svetovni vojni vzelo življenja njegovih prijateljev in sorodnikov, je pikro vprašal: ”Kje je bil Bog, ko smo ga potrebovali?“

Mnogi so zbegani. Zdi se jim protislovno, da bi Bog dobrote in ljubezni lahko tako dolgo dovolil hudobijo.

Kaj so storili ljudje

Res je, da so ljudje skozi vsa stoletja, da celo tisočletja, soljudem povzročali neizmerno zlo, katerega obseg in grozovitost presega našo sposobnost predstave.

V teku dozdevnega napredka civilizacije so ljudje izumljali vedno strašnejša sredstva za medsebojno uničevanje in pohabljanje: topove, strojnice, vojaška letala, tanke, rakete, metalce ognja kakor tudi kemijsko in atomsko orožje. Posledica: kakšnih 100 milijonov ubitih samo v vojnah našega stoletja. Nadaljnje stotine milijonov ljudi je bilo ranjenih ali pa so kako drugače trpeli. Gmotno škodo uničenih hiš in posesti pa sploh ni mogoče izračunati.

Samo pomislimo na reko solza, nepopisno gorje in hudo trpljenje, ki ga povzroči vojna! Vse prevečkrat trpe povsem nedolžni: starci in starke, otroci, dojenčki. In vse prevečkrat so jo povzročitelji zla poceni odnesli.

Trpljenje pa je prisotno še kar naprej in to po vsem svetu. Umori so nekaj vsakdanjega, ljudje pa so tudi drugače žrtve kriminala. Ob raznih nesrečah ali naravnih katastrofah, kot so na primer viharji, poplave ali potresi, se poškoduje ali umre mnogo ljudi. Ljudje trpijo zaradi krivic, predsodkov, revščine, lakote, bolezni in številnih drugih stvari.

Kako bi lahko dober Bog ustvaril nekaj — človeštvo — ki tako strašno in tako pogosto trpi, stoletje za stoletjem?

Dilema v človeškem telesu

Ta dilema se odraža celo v človeškem telesu. Znanstveniki in drugi, ki preučujejo človeško telo, soglašajo, da je čudovito in veličastno.

Pomislimo samo na nekaj neverjetnih značilnosti: edinstveno človeško oko, ki ga ne zna posnemati nobena kamera; spoštovanje zbujajoči možgani, ob katerih sodobni računalniki izgledajo okorni; kompleksno sodelovanje telesnih organov, ki deluje brez naše volje; čudež razvoja otroka v maternici, ko v samo devetih mesecih zraste sladek otročiček, podoben svojim staršem. Mnogi ljudje pridejo do zaključka, da je moral tako mojstrovino, kot je človeško telo, ustvariti Oblikovalec — Stvarnik, Vsemogočni Bog.

Toda, žal, to čudovito telo propada. Premagajo ga bolezen, starost in smrt. Nazadnje razpade v prah. Kako bedno! Ravno tedaj, ko bi lahko pričeli s pridom uporabljati skozi desetletja pridobljene izkušnje in bili zato modrejši, se telo sesuje. Kakšno nasprotje med zmogljivostjo telesa — glede zdravja, vitalnosti in lepote — na začetku življenja in njegovim pomilovanja vrednim koncem!

Zakaj bi ljubeč Stvarnik napravil nekaj tako čudovitega, kot je človeško telo, samo zato, da bi tako žalostno končalo? Zakaj bi ustvaril mehanizem s tako dobrim začetkom in s tako velikimi sposobnostmi, toda s tako bednim koncem?

Kako to razložiti

Nekateri menijo, da Bog z vsem hudim in trpljenjem izboljšuje našo osebnost. Nek metodistični duhovnik je takole pojasnil: ”To, da je plačilo za dobro zlo, je del Božjega načrta odrešitve.“ Po njegovem mnenju morajo dobri ljudje, da bi izboljšali svojo osebnost in dosegli rešitev, trpeti zaradi dejanj slabih ljudi; vse to pa je del Božjega načrta.

Ali bi ljubeči človeški oče poizkušal osebnost svojih otrok izboljšati tako, da bi jih izpostavil mučenju kakšnega sprijenega hudodelca? Pomislimo tudi na to, da mnogi mladi izgubijo življenje v nesrečah, so žrtve umorov ali pa padejo v vojni. Te mlade žrtve nimajo več nobene možnosti, da bi izboljšale svojo osebnost, so namreč mrtve! Zato mnenje, da je trpljenje dopuščeno zaradi izboljševanja naše osebnosti, ni prav nič smiselno.

Noben razumen in ljubeč oče svojim otrokom ne bi želel trpljenja in nesreč. Pravzaprav bi očeta, ki bi svoje drage pustil trpeti ’zaradi izboljšanja osebnosti‘, smatrali za nesposobnega ali celo duševno motenega.

Ali bi bilo torej razumno reči, da je Bog, najbolj ljubeč Oče, nadvse moder Stvarnik vesolja, namenoma uvedel trpljenje, v svoj ’načrt odrešitve‘? S tem bi mu prilepili izredno kruto in ostudno lastnost, lastnost, ki je nesprejemljiva celo med ljudmi, ki vse sprejemajo kot odraz Božje volje.

Najti odgovor

Kam se lahko obrnemo, če želimo odgovor na vprašanje, zakaj Bog dopušča trpljenje in hudobijo? Ker vprašanje vključuje Boga, bi bilo smiselno ugotoviti, kaj nam v odgovor nudi on.

Kako dobiti njegov odgovor? Tako, da se obrnemo na vir, za katerega Bog pravi, da ga je priskrbel ljudem za smernico: Sveto pismo, Biblijo. Ne glede na to, kaj bi kdo menil o tem viru, zasluži da ga preiščemo, kajti ”vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za . . . poboljševanje“, kot je zapisal apostol Pavel. (2. Timoteju 3:16, JP) Napisal je še: ”Prejemši od nas besedo oznanila Božjega, jo sprejeli ne kot besedo človeško, ampak, kakor je resnično, kot besedo Božjo.“a (1. Tesaloničanom 2:13)

Iskanje odgovora na vprašanje, zakaj je trpljenje dopuščeno, je več kot le intelektualna naloga. Odgovor je namreč odločilne važnosti za razumevanje tega, kar se danes dogaja v svetu in tega, kar se bo zgodilo v bližnji prihodnosti kakor tudi tega, kako to zadeva vsakogar izmed nas.

Dolgujemo si, da Bibliji — Božjemu sporočilu človeški družini — dovolimo, da govori sama zase. Kaj, torej, govori o pričetkih trpljenja in o tem, zakaj ga Bog dovoli?

Ključ do odgovora na to vprašanje je povezan z našim duhovnim in čustvenim ustrojem. Biblija nam pokaže, da nam je Stvarnik vsadil odločilno lastnost: željo po svobodi. Na kratko bomo pogledali, kaj naj razumemo pod človekovo svobodno voljo in kaj ima to opraviti z Božjim dopuščanjem trpljenja.

[Podčrtne opombe]