Zakaj je nebo modro?

Prostrano območje zunanjega vesolja je zavito v temo. To, kar imenujemo nebo, je atmosfera okoli zemlje, predel vesolja, ki je viden človeškim očem. Mnogi se, ko tako gledajo v nebo, v to ogromno prostranstvo, sprašujejo: ”Zakaj je nebo modro?“ Zakaj ni vijoličasto, zeleno, rumeno, oranžno ali rdeče — v eni od drugih osnovnih barv vidnega spektra?

Sončna svetloba se sestoji iz različnih valovnih frekvenc, kar zaznavamo kot različne barve vidnega spektra. Od njih ima rdeča svetloba najdaljšo valovno dolžino, najkrajšo pa modra ali vijoličasta. Molekule plinov našega ozračja razpršijo veliko več svetlobe krajših valovnih dolžin — modre, kot daljših valovnih dolžin — rdeče. Zaradi tega je jasno nebo modre barve. Zrak, ki obkroža zemljo, vsebuje nešteto trdnih delcev, kot na primer prah. Ti delci razpršijo svetlobo, da postane vidna, kot bi se odbijala od ogledala.

Drugače pa je, ko je sonce v bližini horizonta in ko sončna svetloba, da bi dosegla oko, potuje skozi večji del atmosfere. Svetloba daljših valovnih dolžin bolje predira skozi ozračje [kot svetloba krajših], kar povzroča temno oranžno ali rdečo barvo neba. V tem primeru trdni delci v zraku poudarjajo rdečenje. Podobno je tudi, ko se na nebu zadržuje dim ali gosti oblaki. Takrat se razprši svetlobno valovanje vseh barv in to je vzrok, da nebo izgleda sivo.

To spoštovanje zbujajoče razodevanje Božjega ravnanja s svetlobo na atmosferskem nebu nas spominja na besede psalmista: ”Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.“ (Psalm 19:1)