Pogled v svet
Biološke plastične mase
Pričeli so biološko proizvajati plastične mase in morda jih bomo nekega dne gojili na kmetijah, podobno kot vse ostale kmetijske kulture, poroča pariški International Herald Tribune. Razvoj tehnologije za proizvodnjo te nove plastične mase se je pričel pred petinšestdesetimi leti, ko je nek znanstvenik odkril, da lahko določene bakterije proizvedejo substance podobne plastičnim masam vrste polipropilen. Ta snov služi bakteriji kot vir akumulirane energije, podobno kot škrob pri rastlinah in maščoba pri sesalcih. Z izolacijo genov, ki pri bakteriji uravnavajo proizvodnjo plastične mase in prenosom le teh na določene vrste rastlin, znanstveniki upajo, da bodo lahko sčasoma v večjih količinah gojili tako imenovane biopolimere. Kot se poroča, je takšna biološka plastična masa povsem obnovljiva, biološko razgradljiva in nestrupena.
Nedejavni katoličani
Glede na pariški Le Figaro je nedavna raziskava odkrila, ”da so Francozi vse manj versko dejavni“. Raziskava je pokazala, da čeprav se ima za katoličane kar 82 odstotkov Francozov, jih od tega le 12 odstotkov redno hodi v cerkev in še to predvsem starejše ženske. Še več, med temi tako imenovanimi katoličani jih 44 odstotkov priznava, da so nedejavni in 83 odstotkov med njimi jih še ni nikoli stopilo v cerkev. Le Figaro ugotavlja, da dajejo Francozi vtis naroda nedejavnih katoličanov. Izgleda, da je njihova verska pripadnost bolj odraz ostanka tradicionalnih družbenih običajev, kot so to krst, poroka in pogrebi, kot pa izraz dejavne vere.
Negotovost glede virusa
Revija Health pravi, ”da je v nekaj letih v času vladavine imperatorja in filozofa Marka Avrelija zaradi koz dnevno umrlo 2 000 Rimljanov“. V 16. stoletju so koze pomorile 2 milijona Aztekov in to zato, ker so španski misijonarji zahtevali, da Indijanci poljubljajo križ, pri tem pa niso poskrbeli za čistočo. Zdesetkale so tudi severnoameriška indijanska plemena in ne nazadnje, v 18. stoletju so v Evropi letno zahtevale 600 000 žrtev. Že od leta 1796, ko je Edward Jenner odkril cepivo proti kozam, so se zelo trudili, da bi zatrli to smrtonosno bolezen in tako je zadnja žrtev umrla leta 1978. ”Bila je to prva in hkrati tudi zadnja bolezen, ki jo je uspelo znanosti povsem zatreti,“ piše v Healthu. Vendar je virus še vedno živ, pod varstvom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ga skrbno hranijo v posebnih stekleničkah v podzemnih skladiščih v Atlanti in Moskvi; za enkrat se še niso odločili, kaj bodo naredili z njim. Nekateri so zaradi bojazni, da bi virus po nesreči ali pa načrtno spustili na svobodo, naklonjeni njegovemu popolnemu uničenju, medtem ko drugi menijo, da ga bo morda znanost lahko kasneje uporabila. Kakorkoli že, tako Sovjetska zveza kot Združene države Amerike svoje vojake zopet cepijo proti kozam.
Nič gotovine, prosim!
Stranke, ki vstopijo v razstavni prostor tovarne pohištva v Johannesburgu v Južni Afriki, se znajdejo pred napisom: ”Ne sprejemamo gotovine. Samo čeke in kreditne kartice.“ Glede na The Star, časopis iz Johannesburga, lastnik meni, da gotovina privablja tatove in roparje, zato se je odločil, da ne bo hranil gotovine v sefu, niti prevažal denar v banko. Zaradi tega potekajo vsi posli samo s čeki in kreditnimi karticami. Tudi uslužbenci prejemajo tedenski zaslužek s čeki. ”Vsakič, ko je vstopila neznana oseba, so se počutili nelagodno“, pravi lastnik za svoje uslužbence, ”sedaj pa, ko ne poslujemo več z gotovino, so mnogo bolj sproščeni.“
Milijoni splavov v Braziliji
Članek o splavu, ki ga je napisal prof. Carlos Alberto Di Franco v brazilskem časopisu O Estado de S.Paulo, objavlja oceno Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ”po kateri je Brazilija na prvem mestu v svetu po številu splavov, saj jih letno opravijo več kot tri milijone“. V članku se opaža: ”Zanimivo je, da ta informacija ne spodbuja k ravnanju v prid ohranitve življenja.“ Po poročilu prof. Di Franca, se Brazilci na eni strani trudijo ohraniti gozdove in si močno prizadevajo, da bi zmanjšali smrtnost v zgodnjem otroštvu, po drugi strani pa vztrajno zagovarjajo legalizacijo splava.
Po potresu je spregledala
Štiriinosemdesetletni prebivalki Newcastla, Avstralija, se je po katastrofalnem potresu, ki je bil pred nekaj meseci, nenadoma povrnil vid. Že tri leta je lahko razločevala le temne sence, po potresu pa je celo lahko brala časopis. Njen zdravnik meni, da je stres zaradi potresa povzročil večji dotok adrenalina v oči, kar je prispevalo k vrnitvi njenega vida. Kot poroča časopis The West Australian, je ženska izjavila: ”Vem le, da sedaj razločno vidim. Zdelo se mi je, kot da so se mi oči na široko razprle. Seveda se to ni zgodilo, toda jaz sem spregledala in še vedno vidim.“
Smrtnost otrok
Po poročilu Demosa, biltena Nizozemskega demografskega inštituta, se na zemlji vsak dan rodi v povprečju 381 000 otrok. Vendar so njihove življenjske zmožnosti v veliki meri odvisne od tega, kje so se rodili. Japonska se ponaša z najnižjo stopnjo smrtnosti otrok, saj v prvem letu življenja umre le 5 otrok izmed 1 000. Smrtnost v otroštvu je znatno višja v drugih državah, kot na primer v Braziliji, kjer ne preživi prvega leta življenja 71 otrok izmed 1 000, v vzhodni in zahodni Afriki je to razmerje 110 proti 1 000. Zmožnost preživetja je v Afganistanu še slabša, saj so tam zabeležili 194 smrtnih primerov na 1 000 otrok. Po celem svetu dnevno umre skoraj 31 000 otrok.
Ponarejeni kovanci
V počastitev 60 letnice vladanja cesarja Hirohita so pred štirimi leti na Japonskem izdali poseben zlatnik. Kot poroča revija Asiaweek, je sedaj ”po mnenju raziskovalcev v obtoku vsaj 103 000 ponarejenih kovancev in nekateri od teh se nahajajo v podzemnih skladiščih Japonske banke, najvišje denarne oblasti. Predpostavljeni ocenjujejo, da je to najhujši primer ponarejanja v deželi v tem stoletju.“ Tako avtentični kot ponarejeni zlatniki vsebujejo 20 gramov 24 karatnega zlata in so vredni po trenutni ceni zlata 270 dolarjev. Vendar, če upoštevamo, da je dejanska vrednost spominskih kovancev 100 000 jenov (690 dolarjev), so ponarejevalci ”v tem videli način, kako hitro razpečati zlato po ceni, ki je dvakrat višja od nakupne“, opaža Asiaweek.
Ogrožene koale
Kot poroča The New York Times so kosmate koale, ljubek simbol Avstralije, v resni nevarnosti, da postanejo ogrožena vrsta. Število primerkov te vrste se je zmanjšalo od nekaj milijonov pred petdesetimi leti na približno 400 000, in še vedno pada. Medtem ko bolezni zahtevajo svoje, je glavni razlog za to človek. Z razvojem človeške civilizacije je bilo posekanih skoraj 80 odstotkov prehrambenih virov koale in za toliko se je skrčil njen življenjski prostor. Koala, visoka nekaj več kot pol metra, se preživlja skoraj izključno z listjem in poganjki evkaliptusa. Na tisoče teh dreves pa je bilo posekanih, da bi naredili prostor hišam, poljedeljskim površinam in popotnim zavetiščem vzdolž vzhodne obale Avstralije. Še več, neka raziskava je odkrila, da večino koal doleti smrt pod avtomobilskimi kolesi.
’Čudovita natančnost‘
Ko so jeseni, leta 1989, astronomi presenečeni odkrili velike goste mreže galaksij, so jih poimenovali Veliki zid; niso pa pričakovali, da so v vesolju tako velike strukture. Vendar sta od tedaj dve skupini astronomov objavili zaključek, da je ”Veliki zid“ le eden najbližjih izmed desetine velikih združb galaksij. Kar še bolj preseneča, pa je to, da se takšne strukture pojavljajo v natančnih zaporednih razdaljah in to je namig, po poročilu The New York Timesa, da ”takšna ogromna in pravilna struktura v vesolju postavlja pod vprašaj trenutno veljavne teorije o nastanku in razvoju vesolja“. Nek astronom pravi, da je takšna natančnost v razdaljah med njimi naravnost ”čudovita“; drugi pa priznava, da se lahko, če bodo ta odkritja potrjena, ”z gotovostjo reče, da še skoraj nič ne vemo o zgodnji zgodovini vesolja“.
Uboge majhne duše?
Lansko leto so se klopom na Japonskem pisali dobri in slabi časi. Potem, ko so se namnožili v vlažnem poletju, so se naselili po japonskih stanovanjih. Proizvajalci so takoj ukrepali. Presenetili so z vakumskimi čistilci, sesalci insektov. Prodaja je cvetela. Eno samo podjetje v Osaki je prodalo 800 000 čistilcev, s katerimi je bilo ubitih kakšnih 160 milijard klopov. Vendar je uničevanje tako velikega števila življenj vzdramilo budistično vest proizvajalcev. Dnevnik Asahi Evening News je citiral besede predstavnika podjetja za informiranje javnosti: ”Čeprav so bili le paraziti, nam je vseeno žal za njimi.“ Tako je tovarna v nekem budističnem templju pripravila žalno slovesnost kot ”molitev za počitek duš teh klopov“.