Se morala vrača
HIŠE so prazne in znamenja govorijo, da so naprodaj. Te hiše so v Hamburgu v ZR Nemčiji, nekoč so bile del enega največjih svetovnih centrov prostitucije. Zakaj so jih zaprli?
Iz enakega razloga kot so opustela razna znana shajališča homoseksualcev v San Franciscu. Po vseh Združenih državah Amerike so zaprli mnogo klubov in savn, v katerih so se zbirali homoseksualci.
Kaj je bil glavni vzrok za te spremembe? Širjenje AIDS-a, smrtonosne virusne bolezni, ki je postala ena najhujših kug 20. stoletja.
AIDS je vzel že na deset tisoče življenj. In če se sedanja presoja izkaže za pravilno, lahko vzame v bližnji bodočnosti še nadaljnje milijone življenj.
Povratek morale
V 60-tih in 70-tih letih je seksualna revolucija preplavila mnoge zahodne dežele. Svobodna ljubezen je postala splošno sprejemljiva. Število nezakonskih rojstev se je povečalo. Starost tistih, ki so prvič imeli spolne odnose, se je opazno znižala. Milijoni so zavrgli tradicionalne vrednote, njihovo število pa je hitro naraščalo.
Kanadski časopis L’Actualité je o prevladujočem duhu tistega časa zapisal: ”Spolni odnos je postal vrsta neškodljive igre.“ Istočasno pa je z naraščanjem gibanja za ”pravice“ homoseksualcev, postala homoseksualnost pomemben predmet razprav in tako so bile narejene spremembe v zakonodaji, katera je pred tem prepovedovala homoseksualne zveze.
Nato se je na svetovnem prizorišču pojavil AIDS. Ker je bilo smrtnih primerov te moderne kuge vse več, zdravila pa niso našli nobenega, se je odnos ljudi do spolnosti izrazito spremenil. Časopis L’Actualité je pojasnil: ”Z AIDS-om so postale ljubezenske igre skrajno nevarne.“ Ameriška novinarka Ellen Goodman je to spremembo vedenja takole razložila: ”Ker — ne če, ampak, ker — se AIDS med prebivalstvom širi, bo postal ’ne‘ veliko bolj običajen odgovor kot pa spolnost.“
Spreminjajo se navade — ne pa morala
Ali to pomeni, da mi oznanjamo nekakšno prebujenje, ki bo vodilo do vrnitve k dobri morali? Ali je to, kot včasih ugotavljajo množična sredstva obveščanja, ”preporod konzervatizma“ ali pa ”puritanizma“?
Nekatere navade so se res spremenile, kar pa ne pomeni, da ljudje tudi drugače razmišljajo. Na primer, za homoseksualce, ki so opustili večpartnersko spolnost in se omejili na ”monogamne“ zveze, bi le težko rekli, da so postali krepostni. Razen tega pa, kaj bi se zgodilo, če bi odkrili cepivo proti AIDS-u? Vidimo lahko, da obstaja razlog za prepričanje, da bi se mnogi vrnili k svojim nekdanjim navadam in da bi za te namene specializirane ustanove zopet odprle svoja vrata.
Tudi v heteroseksualnem svetu lahko opazimo spremembe, vendar zgolj v vedenju, ne pa tudi v osnovnem razmišljanju. Felice, študentka kalifornijske univerze v Los Angelesu, ZDA, obžaluje, da ne more izkusiti spolne svobode, ki je nekoč prevladovala na univerzi. Takole pravi: ”Kar jezi me. . . . Seveda želim biti toliko svobodna, da sama odločam.“ Ameriški novinar je razložil, da se nekdanje moralne norme ne bodo povrnile. Dejal je: ”Čeprav se morda seksualna revolucija umirja, pa to še ne pomeni, da se bomo kdaj povrnili k miselnosti, ki je prevladovala v 1940-ih in 1950-tih letih, namreč, da se z spolnimi odnosi počaka do poroke.“
Na primer, revija Maclean’s poroča o rezultatih zvezne raziskave, ki je bila narejena v Kanadi med univerzitetnimi študenti: ”Mladi so sorazmerno dobro poučeni o spolno prenosljivih boleznih, tudi o AIDS-su, sifilisu in gonoreji. Toda to spoznanje jih očitno še ni naredilo bolj previdne. Večina anketiranih študentov je povedala, da so spolno aktivni, vendar tudi dokaj lahkomiselni glede preventive proti okužbi pri spolnem odnosu: neradi uporabljajo kondom.“
Poročilo tudi pravi: ”Mnogi zdravstveni strokovnjaki so zaskrbljeni, ker kljub vsemu obveščanju o varni spolnosti, sporočilo ne vpliva na spolno aktivni del prebivalstva.“ Specialist za nalezljive bolezni dr. Noni MacDonald iz Ottawe je rekel: ”Večina poučevanja in medijske propagande za porast uporabe kondoma je žalostno propadla.“
Maclean’s dodaja: ”Anketa v 54 univerzitetnih središčih je ugotovila, da je tri četrtine študentov že imelo spolni odnos. Okoli polovica študentov pravi, da so imeli pet ali več partnerjev, četrtina študentov pa pravi, da so imeli po 10 ali več partnerjev. 30 odstotkov anketiranih študentk je reklo, da so imele spolne odnose vsaj s petimi partnerji; 12 odstotkov pa celo z najmanj 10 moškimi. Toda kondomi kljub temu niso bili preveč priljubljeni. . . . Tisti, ki so bili najbolj izpostavljeni tveganju, so najmanj uporabljali kondome.“
Je moralna lekcija zadostovala
Mnogi se iz tega, kar se dogaja, niso ničesar naučili. Nekateri zdravniki svetujejo spremembo navad, s tem da priporočajo samo enega spolnega partnerja in uporabo kondomov za zaščito pred AIDS-om. Ne obsojajo pa nemoralnega obnašanja. Eden takšnih je Alan Dershowitz, profesor prava na Harvardu, saj predlaga naj znanstveniki ne bi dvomili v moralnost spolnega vedenja, s katerim se prenaša AIDS. Takole pravi: ”Znanstveniki naj to bolezen smatrajo za takšno, kot da bi se prenašala s katerimikoli drugimi postopki.“
Vseeno pa francoski časopis Le spectacle du monde smatra, da to ni dovolj. Takole piše: ”Noben program v boju proti AIDS-u ne bo uspešen vse dotlej, dokler ga ne bo spremljala hitra, vsesplošna in prostovoljna vrnitev k višjim moralnim merilom. (Ne smemo pozabiti, da so spolna svoboda, prostitucija in narkomanija glavni vzorci družabnega obnašanja, ki je krivo za širjenje te bolezni.) Takšna vrnitev k morali bi bila mogoča edinole v novi miselni in kulturni sredini. . . . Morala ni proizvod neke strankarske ideologije. Pod grožnjo AIDS-a bi si jo morali razlagati kot nujno biološko potrebo, na osnovi katere je odvisno preživetje človeške vrste.“
Ali so samo okoliščine tiste, ki naj bi narekovale sprejem moralnih vrednot? Ali imajo vsi etični zakoni enako vrednost? Poglejmo, kaj se lahko naučimo iz zgodovine.
[Poudarjeno besedilo na strani 5]
”TO ŠE NE POMENI, DA SE BOMO KDAJ POVRNILI K MISELNOSTI, KI JE PREVLADOVALA V 1940-tih IN 50-tih LETIH, NAMREČ, DA SE S SPOLNIMI ODNOSI POČAKA DO POROKE“