Oko — »predmet zavisti računalniških strokovnjakov«

MREŽNICA je tanka mrena, ki se z notranje strani prilega na očesno zrklo. Tanka je kot papir in vsebuje prek sto milijonov živčnih celic razporejenih v več plasteh. »Mrežnica,« piše v knjigi The Living Body, »je eno izmed najbolj občudovanja vrednih tkiv človeškega telesa.« Mrežnica je predmet »zavisti računalniških strokovnjakov, ker opravi skoraj 10 milijard računskih operacij v sekundi«, je pripomnila Sandra Sinclair v knjigi How Animals See (Kako živali vidijo).

Podobno kot fotografski aparat usmeri sliko na film, tako tudi naše oko usmeri na mrežnico podobo tega, kar vidimo. Toda, kot pojasnjuje dr. Miller, »občutljivost nekega filma še zdaleč ne moremo primerjati s prilagodljivo občutljivostjo mrežnice«. S tem našim »filmom« lahko vidimo ob mesečini in tudi pri 30 000 krat močnejši sončni svetlobi. Razen tega lahko mrežnica loči med majhnimi podrobnostmi tudi takrat, če je del nekega predmeta obsijan s svetlobo, drugi pa leži v senci. »Fotografski aparat,« pojasnjuje profesor Guyton v svoji knjigi Textbook of Medical Physiology. »Zaradi omejenega, a odločilnega razpona jakosti svetlobe, ki je potrebna za pravilno osvetlitev filma, za kaj takšnega ni sposoben.« Zaradi tega potrebujejo fotografi bliskavico.

To »prilagodljivo občutljivost« mrežnici deloma omogoča 125 milijonov paličic. Te so občutljive že na najmanjše količine svetlobe in nam omogočajo, da lahko vidimo tudi ponoči. Nadalje obstoja tudi 5 milijonov in pol čepkov, ki reagirajo šele ob močnejši svetlobi in nam omogočajo, da lahko podrobno vidimo v barvah. Nekateri čepki so najbolj občutljivi na rdečo svetlobo, drugi na zeleno, tretji zopet na modro. Njihova vzajemna reakcija nam omogoča, da lahko vidimo vse barve v tem časopisu. Kadar so vse tri vrste čepkov enako vzdražene, vidimo popolno belino.

Večina živali ima omejeno sposobnost gledanja v barvah, nekatere pa barv sploh ne vidijo. »Sposobnost gledanja v barvah mnogo prispeva k radostim življenja,« je dejal kirurg Rendle Short in dodal: »Od vseh organov človeškega telesa, ki niso neobhodno potrebni za življenje, bi lahko smatrali oko za najčudovitejše.«

»Čudežno skupinsko delo«

Vse kar vidimo, se na mrežnici obrne na glavo, kakor na filmu v neki kameri. »Zakaj torej svet, ki ga vidimo ne stoji na glavi?« se vprašuje dr. Short. »Zato,« pojasnjuje, »ker so se možgani privadili na to, da vtise obračajo.«

Izdelali so posebna očala, s katerimi so ljudje videli vse obrnjeno na glavo. Med znanstvenimi poskusi je za tiste, ki so nosili takšna očala, svet stal na glavi. Toda po nekaj dneh se je zgodilo nekaj presenetljivega: zopet so vse videli normalno! »Čudežno skupinsko delo med očmi in možgani prihaja do izraza na najrazličnejše načine,« piše v delu The Body Book.

Medtem ko tvoje oči sledijo tej vrstici, razločujejo čepki med črno tiskarsko barvo in belim papirjem. Vendar mrežnica ne more razlikovati črk abecede, ki si jo je izmislil človek. V nekem drugem predelu možganov se nam pomaga razumeti pomen posameznih črkovnih skupin. Za to je torej potreben prenos informacij.

Mrežnica pošlje šifrirano sporočilo preko več kot milijon živčnih vlaken iz mrežnice v možganski predel, ki leži precej zadaj v glavi. V knjigi The Brain piše: »Projekcija z mrežnice do možganske skorje poteka izredno organizirano in urejeno. . . . Kadar pade nek svetlobni žarek na različne dele mrežnice, bo reagiral ustrezni del vidnega centra [v možganih].«

[Slike na strani 7]

Za razliko od fotografskega aparata, oko ni odvisno od bliskavice, ker ima očesna mrežnica zelo široko območje občutljivosti na svetlobo