Ravnotežje v naravi

Že dolgo je Marion Island, majhen od vetra bičan otok v jugozahodnem delu Indijskega oceana, gnezdišče morskih ptic. Tam najdemo albatrose, pingvine in strakoše, ki gnezdijo v votlinah. Ker tam včasih ni bilo grabežljivcev, so se ptice počutile varne.

Nato so postavili meteorološko postajo, ljudje v njej pa so imeli neprijetnosti zaradi miši. Da bi jih odpravili, so leta 1949 tja prepeljali pet mačk. Toda kosmati priseljenci se še zmenili niso za miške in odšli na lažje delo — lovit ptice, ki jih je bilo več sto tisoč.

Leta 1975 je bilo tam kakšnih 2100 mačjih prebivalcev, prirastek pa je znašal 23 odstotkov — kar je bila že prava nevarnost za pernate prebivalce otoka! Nekatere od teh ptic šele valijo, ko so stare štiri ali pet let, vsakokrat pa znesejo samo eno ali dve jajci. In mačke? Te so spolno že zrele, ko še nimajo leto dni in lahko imajo po deset mladičev letno!

Ko stanja ni bilo mogoče več obvladovati, so zaprosili za pomoč Institut za raziskavo sesalcev na pretorijski Univerzi, v Južni Afriki. Pričeli so z dva in pol letnim raziskovalnim programom. Po tem času pa je bilo na otoku že kakšnih 4000 mačk, ki so letno pobile pol milijona ptic!

Znanstveniki so pripravili virus — nevaren samo mačkam, pticam in tjulenjem naj ne bi škodoval. Sredi leta 1983. je bilo na otoku le še 350 mačk in njihovo število se je še naprej manjšalo. V poročilu, ki je bilo objavljeno v prilogi južnoafriškega časopisa Financial Mail, 29. julija 1983, so zapisali, da je ta primer pokazal »norost človekovega nepremišljenega poseganja v ravnovesje narave«.

Človeška modrost se včasih pokaže kot bumerang, čeprav so načrti najboljši. Pravi kristjani se veselijo časa, ko bo narava znova uravnotežena in ko bo cela Zemlja postala raj. Tedaj bo človek pod nebeškim vodstvom in blagoslovom toliko moder, da bo izpolnil prvotno Božjo nalogo in si podredil ‚ribe, ptice in kopne živali‘. (1. Mojzesova 1:26; Lukež 23:43)