Strani zemeljske zgodovine

Del zgodovine zemlje, ki nas še posebej zanima je paleontologija, ali znanost, ki preučuje fosilne ostanke izumrlih živih bitij. Najde se jih v mnogih zemeljskih plasteh. Tam, kjer takšne plasti leže ena nad drugo, so tiste nižje starješe. Več takšnih plasti v vertikalnem prerezu pokaže zgodovino zemlje kot — knjiga.

Najdaljše poglavje v tej zgodovini se da ‚brati‘ v globokih soteskah, kot je Grand Canyon v Coloradu in v Arizoni. Nikjer na svetu sicer ni »rubrike te zgodovine, ki bi zajemala vsa obdobja, toda geologi primerjajo zaporednost plasti na enem mestu z nizom plasti na drugih mestih in poskušajo zbrati različna poglavja v eno knjigo.

Poglavja v tej knjigi se imenujejo geološke dobe, več teh skupaj pa tvori daljše razdobje — geološko ero ali vek. Prvi geološki vek se imenuje azoik, ker v njem niso našli organskih ostankov. Nato pride palozoik, ki se začne s kambrijsko dobo, v kateri se že najdejo prvi fosili. V mezozoiku najdemo okostja dinozavrov in tudi prvih ptic in malih sesalcev. V zadnji eri, v kenozoiku prevladujejo veliki sesalci. V pleistocenu pa so našli ročne izdelke in človeška okostja.

Za ljudi, ki so brali Biblijo je seveda še posebej zanimivo to da je vrstni red v geološki knjigi enak kot poročilo v Prvi Mojzesovi knjigi, ki opisuje Božje ustvarjanje. Tako na primer malih rakov (dolgih samo nekoliko centimetrov), ki se v velikem številu pojavijo v kambriju, Biblija ne omenja. Geologi govore, da so ta morska stvarjenja obstojala pred vegetacijo na zemlji, ker pa jih Biblija ne omenja, v tem primeru ni nasprotja.

Tisti, ki zavračajo biblijsko poročilo o ustvaritvi in zagovarjajo nauk o razvoju dvomijo v ta dokaz. Namesto, da bi priznali, da paleontologija soglaša z Biblijo, se pozivajo na to, da fosili dokazujejo, kako se je ena vrsta spreminjala v drugo.

[Slika na strani 20]

Različne oblike življenja so se pojavile nenadoma, čeprav evolucionisti drugače ‚prevajajo‘ poročila, zapisana v kamenju.