Srednja leta — zlata leta ali čas krize?

»ŽIVLJENJE se začne pri štiridesetih«, pravijo mnogi. Veliko ljudi, ki so v teh »srednjih letih«, se s tem strinja. Tako je neka žena rekla: »Prav gotovo ne bi želela biti ponovno stara 18 let. Sedaj, v petdesetih letih sem veliko bolj srečna.«

Da, za mnoge ljudi so to »zlata leta«. V dolgih letih so si z izkušnjami pridobili modrost, zato so sposobnejši, znajo razmišljati in svoje življenje pravilno naravnavati. Celo to, da bodo njihovi otroci kmalu odšli od doma jih ne skrbi preveč. Imeli bodo pač več časa, najprej zase, če pa so poročeni tudi za svoje zakonske tovariše; zato njihovo življenje ne bo nezanimivo temveč izpolnjeno.

Drugi zopet gledajo na ta čas bolj črno. »Pri štiridesetih se nič več ne more začeti«, pravijo, »ker se pri teh letih začneš starati«. Seveda pa niso čisto brez razloga zaskrbljeni. Vznemirijo jih prvi znaki staranja in morda menijo kot možak, ki je rekel: »Ko vidim svoje podočnjake, vem, da je vse mimo, in da pred menoj ni nič drugega kot le še pokopališče.«

Druge ljudi zopet skrbi finančna stran življenja, nekatere pa osamljenost. In ko jih postopoma zapušča zdravje in ko začno razmišljati o smrti, se morda vprašajo, zakaj so sploh živeli in kaj še lahko pričakujejo od prihodnosti. Zato vzdihujejo: »Oh, ko bi le bil še enkrat mlad.«

Toda v Bibliji beremo: »Kar človek seje, to bo tudi žel.« (Galatom 6:7) Ali bodo zate ta srednja leta »zlata leta« ali pa čas krize, je odvisno od tega, kako si »sejal« v mladih letih — čému si dal prednost, kakšne navade imaš in kaj si pravzaprav želel od življenja. Ker nas je takšnih, ki ravno ‚gremo‘ skozi ta srednja leta precej, bi bilo dobro, če se malce bolje seznanimo z obeti teh let ali pa problemi, ki jih le ta prinesejo.