Bobrove gradbene veščine

V naravi se najdejo bobrovi jezovi, ki so tudi do 850 metrov dolgi in 5,3 metra visoki. Kako bobrom uspe zgraditi nekaj tako velikega?

Bobri najprej podrejo drevo in deblo naglodajo. Ponavadi izberejo drevesa, ki imajo obseg največ 30 centimetrov. Debelejše veje zasadijo v dno struge, da služijo kot nekakšni piloti. Te veje prepletejo z mladimi drevesi in trstičjem. Poskrbijo tudi, da je struktura stabilna. Obtežijo jo z večjimi kamni in jo na enem in drugem koncu pritrdijo na kakšno drevo ali večjo skalo. Na strani za jezom namestijo opornike, zato da ne popusti pod težo narasle vode. Stran pred jezom pa zadelajo z manjšimi vejami, rastlinjem in blatom. Poleg tega na obeh koncih jezu naredijo luknjo, da lahko voda po potrebi odteče. Ti luknji še povečajo, ko močno dežuje.

Raziskovalci so ugotovili, da lahko bobri z gradnjo jezov koristijo svoji okolici. Kako? Med drugim zmanjšujejo erozijo tal, izboljšujejo kakovost vode in zvišujejo nivo podtalnice. Po zaslugi bobrovih jezov nekateri potoki, ki so prej čez poletje ostali brez vode, zdaj ne presahnejo več. V okolici jezov nastanejo mokrišča, ki imajo več koristi za naravo. Med močnim deževjem vpijejo vodo in tako zmanjšajo poplavljanje. Ko pride do gozdnih požarov, so mokrišča sredi njih kakor zelena oaza in lahko celo ustavijo njihovo širjenje. Poleg tega privabljajo pestro množico živali.

Raziskovalci so na podlagi vsega tega v neki študiji zapisali, da so »bobrovi jezovi videti tako, kot da jih je načrtoval inženir«. Nič čudnega, da so v Severni Ameriki zgradili že več jezov, ki posnemajo bobrov način gradnje. Povsem upravičeno za te živali večkrat rečejo, da so ekosistemski inženirji.

Kaj menite? Ali so bobrove gradbene veščine plod evolucije ali ustvaritve?