Nosili so vijoličasti trikotnik
Maud živi v Franciji in dela v šoli, kjer med poukom pomaga otrokom s posebnimi potrebami. Pred kratkim so se učenci v enem od razredov učili o holokavstu in nacističnih koncentracijskih taboriščih. Zaporniki v taboriščih so morali nositi uniformo, ki je imela barvni našitek. Iz barve in oblike našitka je bilo razvidno, zakaj je bila oseba v zaporu.
Glede vijoličastih trikotnikov, ki so jih nosili nekateri zaporniki, je učitelj rekel: »Mislim, da so jih imeli zato, ker so bili homoseksualci.« Po končani učni uri je Maud spregovorila z učiteljem in mu pojasnila, da so nacisti z vijoličastimi trikotniki označevali Jehovove priče.a Ponudila se je, da mu priskrbi nekaj informacij na to temo. Učitelj se je s tem strinjal in jo vprašal, če bi lahko te informacije predstavila učencem.
V drugem razredu je neka učiteljica pri istem predmetu uporabila tabelo, ki je prikazovala različne simbole, ki so jih nosili zaporniki. V tabeli je bilo pravilno prikazano, da je vijoličasti trikotnik označeval Jehovove priče. Po končani učni uri je Maud učiteljici ponudila nekaj informacij o tej temi. Učiteljica se je s tem strinjala in Maud dovolila, da to predstavi učencem.
Maud drži publikacije, ki jih je uporabila na predstavitvi.
Maud je za prvi omenjeni razred pripravila 15-minutno predstavitev. Pred začetkom učne ure pa ji je učitelj rekel: »Imaš celo učno uro.« Maud je svojo predstavitev začela s predvajanjem videoposnetka o tem, kako so nacisti preganjali Jehovove priče. Ko je bilo v videoposnetku omenjeno, da so nacisti 800 otrok ločili od njihovih staršev, ki so bili Priče, je Maud videoposnetek ustavila in prebrala doživetja treh od teh otrok. Po predvajanju videoposnetka je Maud predstavitev zaključila z branjem poslovilnega pisma, ki ga je leta 1940 napisal 19-letni Avstrijec Gerhard Steinacher, ki je bil Jehovova priča. Samo nekaj ur preden so ga usmrtili nacisti, je to pismo napisal svojim staršem.b
Maud je podobno predstavitev imela tudi v drugem razredu. Ker je bila Maud tako pogumna, sedaj oba učitelja vedno omenita Jehovove priče, ko učita o žrtvah nacističnih koncentracijskih taborišč.
a Jehovove priče so bile v Nemčiji poznane kot Bibelforscherji (Preučevalci Biblije). Med drugo svetovno vojno so jih pošiljali v zapor, ker niso hoteli podpirati nacistov.
b Gerhard Steinacher je bil obsojen na smrt, ker se ni pridružil nemški vojski. V svojem poslovilnem pismu je napisal: »Sem samo otrok. Zdržal bom le, če mi bo Gospod dal moči, in to ga tudi prosim.« Gerharda so usmrtili naslednje jutro. Na njegovem nagrobniku piše: »Umrl je v čast Bogu.«