VRHUNCI PRETEKLEGA LETA

Pravno poročilo

Apostol Pavel je spodbujal sokristjane: »Mislite na tiste, ki so v jetniških sponah, kakor da bi bili vklenjeni skupaj z njimi.« (Heb. 13:3) Kot Jehovove priče imamo v mislih naše zveste brate in sestre ter molimo za »vse tiste na visokih položajih, da bi mi lahko mirno in tiho živeli v vsej bogovdanosti in resnosti«. (1. Tim. 2:1, 2; Efež. 6:18)

V nadaljevanju je nekaj pravnih primerov, ki so bili povezani z Jehovovimi pričami v preteklem letu:

Naši bratje in sestre v Rusiji so kljub nepopustljivemu prizadevanju Ruske pravoslavne cerkve in nekaterih vladnih uradnikov, da bi ustavili našo dejavnost, »z nezmanjšano vnemo učili ter oznanjali dobro novico«. (Apd. 5:42) Ruske oblasti vztrajno zlorabljajo nejasen zakon o ekstremizmu, ki je bil sprva uveden za preprečevanje terorizma, zato da prepovedujejo našo literaturo ter preganjajo naše brate in sestre. Na temelju tega zakona so ruska sodišča kakih 70 naših publikacij označila kot gradivo z »ekstremistično« vsebino in vladni uradniki so jih dali na državni seznam prepovedane ekstremistične literature. Zaradi te domnevne nevarnosti nekateri krajevni organi oblasti vdirajo v kraljestvene dvorane in domove naših bratov in sester, da bi našli te publikacije. Policija pripre in fotografira številne Priče, ki sodelujejo v oznanjevanju, jim vzame prstne odtise, pogosto pa jih medtem, ko jih ima pridržane na policijski postaji, tudi skuša zastraševati.

Od začetka maja 2013 so sodili šestnajstim bratom in sestram v mestu Taganrog. Obtoženi so bili organiziranja in obiskovanja krščanskih shodov ter sodelovanja na njih, kot tudi oznanjevanja. To je prvič po razpadu Sovjetske zveze, da se Priče srečujejo s kriminalnimi obtožbami zaradi življenja po svoji veri. Uradniki drugod po Rusiji skušajo navesti sodišča, da bi razglasila našo literaturo za »ekstremistično« in da bi zakonsko preganjala Priče kot kriminalce, krive verskega sovraštva.

Razmere naših bratov in sester v Eritreji se niso izboljšale. Julija 2013 jih je bilo zaprtih 52 in med njimi je bilo osem takih, ki so stari vsaj 70 let, ter šest sester. Trije bratje – Paulos Eyassu, Isaac Mogos in Negede Teklemariam – so zaradi zavračanja vojaške službe v zaporu že od 24. septembra 1994.

Več kot polovica zaprtih Prič je v kazenskem taborišču v mestu Meiter, ki leži v puščavi severno od prestolnice, Asmare. Od oktobra 2011 do avgusta 2012 so 25 naših bratov kaznovali tako, da so jih vtaknili v kovinski zabojnik, ki je napol zakopan v zemljo. V poletnih mesecih stražniki dovolijo zapornikom biti čez dan zunaj, saj temperature v zabojniku postanejo neznosne. Vendar bratje prejemajo nezadostno hrano in premalo vode, zato se jim zdravje močno krha. Na žalost je avgusta 2012 zaradi takšnega nečloveškega ravnanja umrl 68-letni brat Yohannes Haile, podobno kot je leta 2011 umrl brat Misghina Gebretinsae.

Ugovor vesti zaradi kršenja načela nevtralnosti

Na temelju Izaija 2:4 in Janeza 18:36

ARMENIJA:

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 27. novembra 2012 ugodno razsodilo v primeru Khachatryan in drugi proti Armeniji. Vlada je namreč sprožila nezakonite kazenske postopke proti 17 Pričam, ker niso hoteli opravljati nadomestne civilne službe, ki poteka v okviru vojske. Armenija je žrtvam tega nezakonitega dejanja plačala odškodnino ter poravnala sodne stroške.

Kljub tej ugodni razsodbi ter predtem sprejeti prelomni sodni odločitvi Bayatyan proti Armeniji in drugim razsodbam ESČP, ki so bile sprejete po njej, so armenske oblasti še naprej sodno preganjale mlade Priče, ki so ugovorniki vesti. Toda 8. junija 2013 je vlada predložila dopolnila k zakonu o nadomestnem civilnem služenju, zaradi katerih nadomestno služenje očitno ne poteka več v okviru vojske. Vsi zaprti ugovorniki vesti so bili 12. novembra 2013 izpuščeni na prostost in vsem mladim Pričevalcem odslej vlada odobri prošnjo za nadomestno služenje.

JUŽNA KOREJA:

Enaintridesetega oktobra 2013 sta bila v zaporu 602 brata. Po letu 1950 so južnokorejske oblasti obsodile 17.605 Jehovovih prič na skupaj 34.184 let zapora, ker jim vest ne dovoljuje opravljati vojaške službe.

Do nedavnega si je veliko zaprtih Prič delilo zaporniške celice s kriminalci, tudi s storilci hudih kaznivih dejanj. Vendar so predstavniki Prič zaprosili predstojnika korejske uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, da bi naše brate ločili od drugih zapornikov. Zaporniške oblasti so se takoj odzvale in ločile večino bratov od kriminalcev, tako da jih je bilo aprila 2013 najmanj 75 odstotkov zaprtih skupaj v celicah po štiri ali pet. Kako je ta sprememba vplivala nanje?

»Nismo več izpostavljeni negativnim vplivom, kot sta nemorala in žaljivo govorjenje,« je dejal neki brat. Drugi je rekel: »Uživamo lahko v spodbudnih duhovnih pogovorih in imamo vsak teden vseh pet shodov.«

Medtem pa 56 moških, ki so končali služenje vojaškega roka in so bili premeščeni med rezerviste, nato pa so postali Priče, znova in znova sodno obravnavajo, jim nalagajo globo in jih zapirajo, ker se ne odzivajo na pozive za vojaško urjenje. Ker dobijo poziv nekajkrat na leto in to celih osem let, je takšno krivično ravnanje, ki se ponavlja, zanje še posebej mučno.

SINGAPUR:

Kljub večkrat vloženim prošnjam po opravljanju nadomestne civilne službe 12 bratov prestaja 39-mesečno zaporno kazen v vojaškem zaporu oboroženih sil. Neki brat, ki je zavrnil služenje v rezervni sestavi, pa je dobil enoletno zaporno kazen.

TURKMENISTAN:

Devet bratov, ki so bili obsojeni zaradi ugovora vesti, prestaja zaporno kazen, trajajočo od 18 mesecev do dve leti. Zaporniški stražarji in vojaki jih večkrat brutalno pretepejo. Ko so Priče v tej državi izpuščeni na prostost, jih oblast pogosto preganja kot »storilce povratnike« in jih zapre tja, kjer vlada strožji zaporniški režim. Odvetniki desetih Prič, ki so zavrnili vojaško službo, so vložili pritožbe na Odbor Združenih narodov za človekove pravice.

Ugovor vesti domoljubnim slovesnostim

Na temelju Daniela 3:16–18

Tanzanija: Mladi Priče, ki jih je sodišče oprostilo, so se lahko vrnili v šolo.

TANZANIJA:

Pritožbeno sodišče v Dar es Salaamu, najvišje sodišče v državi, je soglasno razsodilo, da je šolska uprava ravnala nedopustno, ko je pet učencev izključila iz šole, proti 122 pa uvedla disciplinski postopek, ker niso hoteli peti državne himne. Sodišče je v razsodbi, objavljeni 12. julija 2013, priznalo, da gre pri teh učencih, ki so Priče, za iskreno versko prepričanje in da je treba ščititi njihovo ustavno pravico do svobode vesti in veroizpovedi. Ti mladi so s svojo odločenostjo, da ostanejo zvestovdani Bogu, dosegli zmago, ki je v čast Jehovovemu imenu in obenem v prid verske svobode v Tanzaniji.

Svoboda izražanja

Na temelju Apostolskih del 4:19, 20

KAZAHSTAN:

»Strokovna študija«, ki jo je izvedel Regionalni oddelek za verske zadeve, je veliko naših publikacij označila za »ekstremistične«, saj naj bi spodbujale k družbenim in verskim nesoglasjem. Šestega aprila 2013 je policija v Karabalyku zasegla literaturo med nepooblaščenim vdorom na občinski shod, ki je potekal v nekem zasebnem domu. Tretjega julija 2013 je gospodarsko sodišče v Astani podprlo prepoved desetih naših publikacij, zaradi česar se nadaljuje cenzuriranje naše literature in omejitev njenega uvoza. Poleg tega so državni uradniki decembra 2012 izdali odlok za vrsto aretacij. Naše brate so pričeli kazensko preganjati zaradi tako imenovane nezakonite misijonarske dejavnosti. Urad za verske zadeve je 28. marca 2013 naročil Regionalnemu verskemu centru Jehovovih prič, naj seznani Priče v Kazahstanu, da ni dovoljeno oznanjevati zunaj registriranih prostorov za čaščenje. Julija 2013 so oblasti sprožile sodni proces proti 21 bratom in sestram.

Svoboda zbiranja in združevanja

Na temelju Hebrejcem 10:24, 25

AZERBAJDŽAN:

Januarja 2010 je Državna komisija za sodelovanje z verskimi združenji zavrnila prošnjo za ponovno registracijo, ki jo je vložila verska skupnost Jehovovih prič, ker naj bi bile v prošnji tehnične nepravilnosti. Čeprav so Priče velikokrat skušali odpraviti te domnevne pomanjkljivosti, pa oblasti kljub temu zavračajo ponovno registracijo. Naši bratje so 31. julija 2012 predložili ta primer ESČP-ju. V prošnji so zapisali, da vlada krši našo versko svobodo, ko brez zakonite podlage noče ponovno registrirati naše verske skupnosti. Brez registracije bratje in sestre nimajo pravic, ki bi jim jih omogočal polnopravni status.

Pravica do svobode in varnosti ter lastninska pravica

Na temelju Filipljanom 1:7

UKRAJINA:

Čeprav v Ukrajini vlada verska svoboda, pa so tamkajšnji Priče tarča fizičnih napadov ter požigov in vandalskih napadov na kraljestvene dvorane, česar si policija ne prizadeva učinkovito raziskati in kazensko preganjati. Ni presenetljivo, da imajo nasprotniki občutek, da lahko to delajo nekaznovano. Zato se je v letih 2012 in 2013 povečalo število kriminalnih napadov na naše brate in sestre. Leta 2010 so poročali o 5 primerih vandalizma in požiga, leta 2011 je to število zraslo na 15, leta 2012 na 50, v prvih petih mesecih leta 2013 pa je bilo takšnih primerov 23. Podružnični urad je predložil zadevo Odboru Združenih narodov za človekove pravice.

Ukrajina: Naši bratje in sestre se pripravljajo na ponovno gradnjo kraljestvene dvorane, ki so jo vandali uničili in požgali do tal.

Pravica do samoodločanja

Na temelju Apostolskih del 5:29 in 15:28, 29

ARGENTINA:

Spomladi leta 2012 je bil Pablo Albarracini nedolžen očividec poskusa ropa. Pri tem je bil večkrat ustreljen in nezavesten prepeljan v bolnišnico. Pred tem dogodkom je podpisal dokument Trajno pooblastilo za mojo zdravstveno oskrbo, v katerem je izrazil, da zavrača zdravljenje, povezano z rabo krvnih pripravkov. Čeprav je bila bolnišnica pripravljena spoštovati njegovo jasno izraženo odločitev, pa je eden od neverujočih družinskih članov skušal dobiti sodni nalog za to, da bi bratu Albarraciniju dali transfuzijo krvi, ker je vztrajal, da je to nujno za njegovo preživetje. Toda argentinsko vrhovno sodišče je razsodilo v korist brata Albarracinija, ko je podprlo njegovo pravico, da se sam odloči, kakšno zdravstveno oskrbo želi, in da je to njegovo pravico treba upoštevati tudi, če je v nezavesti. Brat Albarracini ni dobil transfuzije krvi in je povsem okreval. Jehovu je hvaležen, da mu je v tej pomembni zadevi pomagal ostati značajen.

Žrtve verske diskriminacije

Na temelju Luka 21:12–17

KIRGIZISTAN:

Šestnajstega aprila 2013 je sodišče razsodilo v prid naših bratov in sester v Toktogulu, kjer so jim domačini dvakrat uničili kraljestveno dvorano. Sodišče je obsodilo storilce kaznivega dejanja in jim naložilo plačilo odškodnine. Sedaj poteka sojenje glavnim storilcem prvega napada, kar naše brate in sestre navdaja z upanjem, da se bodo problemi na tem področju končali. Tamkajšnji Priče pa bodo ponovno zgradili kraljestveno dvorano.

Slika na strani 34 — Kirgizistan: Domačini so dvakrat uničili to kraljestveno dvorano.

Pomembni pravni zmagi

sporna zadeva: Ali mora verska skupina dobiti dovoljenje za organiziranje zborovanj in občinskih shodov?

Odločitev: Petega decembra 2012 je ustavno sodišče Ruske federacije potrdilo, da ruska ustava zagotavlja versko svobodo, in odločilo, da imajo lahko naši bratje in sestre verske shode, ne da bi morali o tem vnaprej obvestiti oblasti oziroma dobiti od njih dovoljenje.
sporna zadeva: Ali imajo državljani pravico do zasebnosti in zaupnosti zdravstvenih podatkov v zdravstveni kartoteki? Razlog za to vprašanje: Leta 2007 je namestnik mestnega tožilca v St. Petersburgu od zdravstvenih ustanov v mestu zahteval, da tožilčevo pisarno seznanijo z vsakim odklanjanjem transfuzije krvi s strani Jehovovih prič, ne da bi o tem obvestile paciente. Ruska sodišča niso hotela podpreti pravice pacientov do zasebnosti, zato so bratje vložili prošnjo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Odločitev: Šestega junija 2013 je ESČP razsodil, da je bil tožilčev nalog v nasprotju s temeljnimi pravicami o zasebnosti, in potrdil, da ni bilo »temeljnih oziroma zadostnih razlogov« za posredovanje zasebnih podatkov javnim uslužbencem. Razsodba je postala dokončna 7. oktobra, ko je veliki senat ESČP zavrnil prošnjo Rusije za ponovno obravnavo. (Avilkina in drugi proti Rusiji)