Katerih pasti se moraš paziti, ko vodiš svetopisemski tečaj

Da bi govoril preveč: Ne misli, da moraš vse razložiti. Jezus je z vprašanji ljudem pomagal, da so razmišljali in prišli do pravega sklepa. (Mt 17:24–27) Vprašanja poživijo tečaj in ti pomagajo ugotoviti, kaj tvoj učenec razume in verjame. (be str. 253, odst. 3, 4) Ko postavljaš vprašanja, bodi potrpežljiv in počakaj na odgovor. Če učenec napačno odgovori, mu ne povej pravega odgovora, ampak ga do pravilnega sklepa vodi z dodatnimi vprašanji. (be str. 238, odst. 1, 2) Hitrost govora prilagodi tako, da bo učenec nove misli lahko doumel. (be str. 230, odst. 4)

Da bi zapleteno pojasnjeval: Ne popusti skušnjavi, da bi povedal vse, kar veš o kaki temi. (Jn 16:12) Osredotoči se na glavno točko v odstavku. (be str. 226, odst. 4, 5) Podrobnosti, tudi če so zanimive, lahko zameglijo glavne točke. (be str. 235, odst. 3) Ko učenec razume glavno točko, pojdi na naslednji odstavek.

Da bi gradivo samo obdelal: Naš cilj je seči do srca, ne pa le obdelati gradiva. (Lk 24:32) Uporabi moč Božje Besede in se osredotoči na glavne svetopisemske stavke v lekciji. (2Ko 10:4; Heb 4:12; be str. 144, odst. 1–3) Uporabi preproste ponazoritve. (be str. 245, odst. 2–4) Upoštevaj učenčeve osebne težave in prepričanje ter lekcijo prilagodi njemu. Postavi vprašanja, kot so: »Kaj mislite glede tega, kar ste se naučili?« »Kaj se iz tega naučimo o Jehovu?« »Kakšne koristi vidite v upoštevanju tega nasveta?« (be str. 238, odst. 3–5; str. 259, odst. 1)