Vprašanje

◼ Od česa je odvisno, ali bomo posamezniku pustili literaturo?

Najpomembnejša stvar, o kateri moramo razmisliti, je to, ali se posameznik zanima. Če pokaže pristno zanimanje, mu lahko pustimo reviji, brošuro, knjigo ali katero drugo publikacijo, ki jo trenutno ponujamo. To velja tudi v primeru, ko posameznik ne more ali ne namerava prispevati denarja za vsesvetovno delo. (Job 34:19; Raz. 22:17) Po drugi strani pa ne bomo pustili naše dragocene literature tistim, ki je ne cenijo. (Mat. 7:6)

Kako lahko ugotovimo, ali se posameznik zanima? Če se je z nami pripravljen pogovarjati, je to dober pokazatelj. To, da pozorno posluša, ko govorimo, da odgovarja na vprašanja in tudi izraža svoje mnenje, kaže na to, da sodeluje v pogovoru. Če nas spremlja pri branju iz Biblije, pokaže, da spoštuje Božjo Besedo. Koristno je tudi, da ga vprašamo, ali bi želel prebrati ponujeno literaturo. Oznanjevalci bi morali znati dobro presoditi, ali se posameznik zanima. Na primer, ko oznanjujemo po ulici ne bi bilo primerno, da bi razdeljevali revije, brošure ali knjige kar vsakemu, ki bi šel mimo nas. Če nismo prepričani, ali se posameznik zanima, bi bilo morda bolje, da mu izročimo vabilo ali traktat.

Poleg tega količina literature, ki naj bi jo oznanjevalec vzel pri pultu za literaturo, ni odvisna od tega, koliko je zmožen finančno prispevati, ampak od tega, koliko je dejansko potrebuje na področju. Prostovoljni prispevki namreč niso namenjeni temu, da se z njimi plačuje literatura, ampak temu, da se podpirajo vsi vidiki našega vsesvetovnega dela. Ne glede na naše finančne zmožnosti je cenjenje tisto, ki nas vzgibava, da iz »svojega pomanjkanja«, ne pa iz »svojega preobilja«, velikodušno prispevamo za delo v prid Kraljestva. (Mar. 12:41–44; 2. Kor. 9:7) To nas bo tudi spodbudilo, da bomo vzeli le toliko literature, kot je potrebujemo, in tako ne bomo po nepotrebnem zapravljali prispevanega denarja.

[Poudarjeno besedilo na strani 2]

Oznanjevalci bi morali znati dobro presoditi, ali se posameznik zanima.