»Naj vaša luč sveti«
1. Katero prednost imamo?
1 Lepota vidne svetlobe od zore do mraka slavi Boga Jehova. Toda Jezus je svoje učence povabil, naj si pridobijo posebno vrsto svetlobe, tako imenovano »luč življenja«. (Jan. 8:12) Imeti to duhovno razsvetljenje je posebna prednost, h kateri spadajo resne odgovornosti. Jezus je naročil, naj naša »luč sveti pred ljudmi«, kar pomeni, da naj bi koristila tudi drugim. (Mat. 5:16) Sredi današnje goste duhovne teme je bolj kot kdaj prej nujno, da s to lučjo svetimo pred drugimi! Kako lahko v tem posnemamo Kristusa?
2. Kako je Jezus pokazal, da je pomembno med druge ponesti duhovno luč?
2 Z oznanjevanjem: Jezus je svoj čas, energijo in sredstva rabil za to, da je luč resnice ponesel ljudem, kjer koli so pač bili – bodisi doma, na trgih ali hribih. Zavedal se je, kakšno trajno vrednost ima to, da drugim prinaša pravo duhovno razsvetljenje. (Jan. 12:46) Da bi se doseglo še več ljudi, je Jezus svoje učence pripravil na to, da so bili »luč sveta«. (Mat. 5:14) Njihova luč je svetila tako, da so delali dobro svojim bližnjim in oznanjevali duhovno resnico.
3. Kako lahko pokažemo, da res cenimo luč resnice?
3 Božji služabniki resno jemljejo odgovornost, da živijo »kot otroci luči«, in oznanjujejo povsod tam, kjer so ljudje. (Efež. 5:8) Do svetopisemske razprave lahko pride že tako, da na javnem kraju med odmorom v službi oziroma šoli beremo Sveto pismo ali kakšno drugo krščansko publikacijo. Neka mlada sestra je tako vzpostavila biblijski pouk in oddala knjige kar dvanajstim sošolcem!
4. Zakaj k temu, da naša luč sveti, spada tudi lepo vedenje?
4 Z lepim vedenjem: K temu, da naša luč sveti, spada tudi naše vedenje v vsakodnevnem življenju. (Efež. 5:9) V službi, šoli in drugih javnih krajih naše krščansko vedenje izstopa, s čimer se pojavi priložnost za to, da drugim govorimo o svetopisemski resnici. (1. Pet. 2:12) Na primer, lepo vedenje nekega petletnega fantka je na vzgojiteljico naredilo tako močan vtis, da je poklicala njegove starše in jim rekla: »Še nikoli nisem srečala otroka s tako izrazitim občutkom za to, kaj je prav in kaj narobe!« Da, z našim oznanjevanjem in lepim vedenjem pritegnemo ljudi k »luči življenja« in slavimo našega Boga.