Kako bodo slišali?
1. Zakaj je oznanjevanje lahko izziv in zakaj to delo še naprej opravljamo?
1 Jehovov dan se hitro približuje, zato moramo še mnogim ljudem nujno pomagati, da bi si pridobili točno spoznanje o Bogu in njegovem namenu s človeštvom. (Jan. 17:3; 2. Pet. 3:9, 10) Včasih je to lahko izziv, saj so mnogi ravnodušni oziroma nas morda zasmehujejo, ker oznanjujemo. (2. Pet. 3:3, 4) Kljub temu smo lahko povsem prepričani, da so na našem področju še vedno posamezniki, ki bodo dobro novico sprejeli, ko jo bodo slišali. Kako pa jo bodo slišali, če jim je kdo ne oznani? (Rim. 10:14, 15)
2. Kako nas zgled apostola Pavla opogumlja?
2 Kadar nam nasprotujejo: Da bi lahko pomagali tistim, ki so pripravljeni prisluhniti kraljestvenemu sporočilu, se ne smemo ustrašiti. Filipi so bili prvo evropsko mesto, v katerem so ljudje slišali dobro novico, ko je tam oznanjeval apostol Pavel. Zatem ko so njega in Sila lažno obtožili, so ju prešibali in vrgli v ječo. (Apd. 16:16–24) Vendar se Pavel zaradi te boleče izkušnje ni ustrašil in prenehal oznanjevati. V Tesaloniki, naslednjem mestu, ki ga je obiskal na svojem misijonarskem potovanju, se je s pomočjo Boga opogumil. (1. Tes. 2:2) Iz Pavlovega zgleda se torej naučimo, zakaj ne smemo odnehati. (Gal. 6:9)
3. Kaj lahko nekatere, ki se prej niso zanimali za resnico, navede, da spremenijo svoje stališče?
3 Zgodi se, da mnogi, ki dolgo niso želeli prisluhniti dobri novici, spremenijo svoje stališče. Takšne ljudi lahko nenadne ekonomske težave, bolezen, smrt v družini ali poročila o pretresljivih dogodkih v svetu navedejo, da pričnejo razmišljati drugače. (1. Kor. 7:31) Nekatere so vzgajali starši, ki so nasprotovali resnici, sedaj pa so ti ljudje odrasli in so pripravljeni prisluhniti našemu sporočilu. Ker še naprej oznanjujemo, imajo takšni posamezniki priložnost, da »kliče[jo] Jehovovo ime«, preden bo prepozno. (Rim. 10:13)
4. Kaj nas spodbuja, da še naprej oznanjujemo »z nezmanjšano vnemo«?
4 »Z nezmanjšano vnemo«: Ljubezen do Boga in bližnjega nas bo spodbujala, da bomo še naprej »z nezmanjšano vnemo« oznanjevali in pridobivali učence, tako kot so to počeli apostoli v prvem stoletju. (Apd. 5:42) Mnogi danes »zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami«, ki se godijo. (Ezek. 9:4) Kakšno upanje dobijo takšni in kolikšno olajšanje začutijo, ko slišijo dobro novico! Tudi kadar nam večina ljudi ne želi prisluhniti, imamo svetopisemsko zagotovilo, da je Jehova zelo vesel, ko vidi naš trud. (Heb. 13:15, 16)