Dragocene zaklade delimo z drugimi
1 Božja Beseda vsebuje obilje duhovnih zakladov, ki jih cenimo. (Ps. 12:6; 119:11, 14) Ob neki priložnosti je Jezus s ponazoritvami prikazal različne vidike Kraljestva, nato pa svoje učence vprašal: »Ali ste dojeli pomen vsega tega?« Ko so mu pritrdili, jim je rekel: »Zato je vsak javni učitelj, ko je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben človeku, gospodarju, ki iz svoje zakladnice prinaša novo in staro.« (Mat. 13:1–52)
2 Na biblijske resnice, ki smo jih spoznali, ko smo pričeli preučevati Biblijo, lahko gledamo kot na stare zaklade. Ko pri osebnem preučevanju raziskujemo globlje reči iz Božje Besede, najdemo tudi druge biblijske resnice, ki so za nas novonajdeni zakladi. (1. Kor. 2:7) Poleg tega »zvesti in preudarni suženj« skrbi za to, da lahko razumemo te nove zaklade. (Mat. 24:45)
3 Te duhovne zaklade, stare in nove, zelo cenimo. To nas vzgibava, da se poučimo in si pridobimo izkušnje kot učitelji Božje Besede ter brez zadržkov drugim govorimo o dragocenih resnicah, ki jih spoznavamo.
4 Učimo se iz Jezusovega zgleda: Jezus je želel pokazati, kaj čuti do teh zakladov, zato si je zelo prizadeval, da bi o njih govoril z drugimi. Tudi ko je bil utrujen, ni nehal prinašati zakladov iz svoje »zakladnice«. (Jan. 4:6–14)
5 Jezusa je ljubezen do tistih, ki so bili v slabem duhovnem stanju, motivirala, da je z njimi delil zaklade Božjih resnic, ki dajejo življenje. (Ps. 72:13) Duhovno lačni so se mu smilili, zato »jih je uči[l] mnoge reči«. (Mar. 6:34)
6 Posnemajmo Jezusa: Če nadvse cenimo zaklade, ki jih imamo, bomo podobno kot Jezus želeli te duhovne bisere pokazati ljudem neposredno iz Biblije. (Preg. 2:1–5) Čeprav smo včasih morda utrujeni, pa o svetopisemskih resnicah govorimo s pristnim navdušenjem. (Mar. 6:34) Močno cenjenje resnic, ki jih imamo, nas navaja k temu, da se še bolj razdajamo v službi oznanjevanja in si vedno prizadevamo, da bi dali vse od sebe.