Vprašanje

◼Ali bi bilo prav, če bi navzoči ploskali po vsaki točki v Teokratični strežbeni šoli in na službenem shodu?

Ko je Stvarnik, Jehova, ustvaril Zemljo, »so pele vkup jutranje zvezde in vsi sinovi Božji radostno ukali«. (Job 38:7) Ti angelski sinovi so svojega očeta, Boga Jehova, želeli hvaliti zaradi njegovih izrednih stvarjenjskih del, saj je tako na nov način pokazal svojo modrost, dobroto in moč.

Tudi mi ravnamo prav, kadar bratom in sestram pokažemo, da smo jim iz srca hvaležni za njihov trud in predstavljeno gradivo. Tako denimo običajno ploskamo na koncu govorov in predstavitev na posebnih shodih, kot so zbori in zborovanja. Sodelujoči so se namreč morali za pripravo teh točk še posebej potruditi in si vzeti več časa kot sicer. S ploskanjem pa ne pokažamo le tega, da smo hvaležni vsem, ki so se marljivo trudili predstaviti te točke. Pokažemo tudi, da smo hvaležni za pouk, ki ga daje Jehova po svoji Besedi in organizaciji. (Iza. 48:17; Mat. 24:45–47)

Ali bi bilo potem primerno ploskati tudi na koncu vsake točke v Teokratični strežbeni šoli in na službenem shodu? Ni pravila, ki bi nam prepovedovalo spontano ploskanje, kar na primer storimo za tem, ko je učenec v šoli imel svojo prvo nalogo. Vendar pa bi se zlahka zgodilo, da bi pričeli ploskati zgolj mehanično in bi tako ploskanje izgubilo svoj namen. Zato po vsaki točki običajno ne ploskamo.

Čeprav navadno pri večini točk v Teokratični strežbeni šoli in na službenem shodu ne ploskamo, pa lahko vsakdo med nami vseeno pokaže, da je hvaležen za pouk in za trud tistih, ki so točke pripravili. To lahko storimo s tem, da smo zbrani in pozorno poslušamo govornika. Po shodu pa lahko sodelujočim pogosto izrazimo hvaležnost za njihov trud. (Efež. 1:15, 16)