Veseli smo, da se lahko razdajamo v Jehovovi službi!
1 Apostol Pavel se je z veseljem »do konca izčrpal«, da bi lahko kot kristjan izpolnil svojo službo. (2. Kor. 12:15) Podobno danes mnogi kristjani marljivo pionirajo. Drugi si kljub mnogim družinskim odgovornostim in natrpanemu urniku vsak teden vzamejo čas za oznanjevanje. Nekateri, ki jih pestijo hude zdravstvene težave, s tisto malo moči, ki jo še imajo, podpirajo delo v prid Kraljestva. Zelo spodbudno je opazovati, kako se Jehovovi služabniki kljub starosti ali neugodnim okoliščinam razdajajo v Jehovovi službi!
2 Ljubimo bližnjega: Ko služimo Jehovu po svojih najboljših močeh in tako kažemo ljubezen do Boga in bližnjega, imamo čisto vest. Pavel je iz vse duše oznanjeval dobro novico, zato je lahko z veseljem dejal: »Še ta dan [vas] pozivam za priče tega, da sem čist krvi vseh ljudi.« (Apd. 20:24, 26; 1. Tes. 2:8) Če oznanjujemo, kolikor nam dopuščajo okoliščine, ne bomo nosili krivde za prelito kri. (Ezek. 3:18–21)
3 Ko se razdajamo, da lahko pomagamo drugim, nas to osrečuje. (Apd. 20:35) Neki brat je dejal: »Res je, da sem zvečer, ko se po dnevu v Jehovovi službi vrnem domov, utrujen. Vendar sem srečen in hvaležen Jehovu, da mi je naklonil veselje, ki mi ga nihče ne more odvzeti.«
4 Ljubimo Boga: V Jehovovi službi se razdajamo predvsem zato, ker to ugaja našemu nebeškemu Očetu. Ljubezen do Jehova nas žene, da izpolnjujemo njegove zapovedi. Mednje spada tudi to, da oznanjujemo in pridobivamo učence. (1. Jan. 5:3) Celo kadar so ljudje ravnodušni oziroma nam nasprotujejo, z radostjo vztrajamo in vneto delamo za Jehova.
5 Sedaj ni čas za to, da bi se upočasnili. Živimo namreč v času žetve. (Mat. 9:37) Kmetovalec ponavadi med žetvijo dela veliko ur, saj mora v omejenem času pospraviti pridelke, preden se začnejo kvariti. Obdobje duhovne žetve je prav tako omejeno. Zato se zavedajmo časa, v katerem živimo, in si vsi še naprej na vso moč prizadevajmo v službi oznanjevanja. (Luk. 13:24; 1. Kor. 7:29–31)